V prodajnih avtomatih po slovenskih zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi ohranjale javno zdravje, prevladujejo prigrizki in pijače z veliko kalorij, maščob, soli in sladkorja.

To je ugotovila raziskava, ki je pregledala vse slovenske zdravstvene domove, bolnišnice in domove za starejše. Nezdravi so tudi izdelki v prodajnih avtomatih po fakultetah. Te pa neposrednega vpliva na to, kaj se prodaja na njihovih hodnikih, pravzaprav nimajo.

Raziskave Zveze potrošnikov Slovenije in Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede, ki so potekale v okviru izvajanja Nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015–2025 ministrstva za zdravje, kažejo, da ponudba v prodajnih avtomatih, ki so dostopni študentom oziroma obiskovalcem zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanov, ne zagotavlja dovolj zdravih izbir.

Zanimalo nas je, ali bodo odslej v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, na Univerzi v Mariboru in v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor upoštevali te smernice.

V Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru in na Univerzi v Mariboru se sicer te problematike zavedajo, a se zaenkrat s to težavo konkretno še ne soočajo. Odgovorov Zdravstevenga doma dr. Adolfa Drolca nismo dobili.

Z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so na vprašanja odgovorili:

»Problematike prehranskih izdelkov v avtomatih se v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor zavedamo. V ta namen smo se že pred časom odločili, da bomo v čim krajšem času naredili korenite spremembe, saj si želimo promovirati zdrav življenjski slog tako za zaposlene kot za naše bolnike.«

Na Univerzi v Mariboru pa so odgovorili:

»Univerza v Mariboru ima s ponudnikom hladnih in toplih napitkov sklenjeno pogodbo o najemu prostorov Univerze v Mariboru za postavitev samopostrežnih avtomatov za distribucijo toplih in hladnih napitkov ter prigrizkov v prostorih Univerze v Mariboru za določen čas od 1. septembra 2019 do 31. avgusta 2023.«

Dodali so še, da je »na podlagi sklenjene pogodbe ponudnik zadolžen oskrbovati postavljene avtomate s toplimi in hladnimi napitki ter kosovnimi artikli, pri čemer morajo avtomati za hladne napitke in prigrizke vsebovati vsaj 30 odstotkov vseh artiklov, ki sledijo smernicam zdrave prehrane. Ob upoštevanju navedenega opravlja ponudnik izbiro artiklov za polnjenje avtomatov«.

Po ugotovitvah Zveze potrošnikov Slovenije je približno dve milijardi svetovnega prebivalstva obeh spolov in vseh starosti debelih oziroma ima prekomerno telesno maso, kar vpliva na številne srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, nekatere vrste rakavih obolenj in posledično na več kot tri milijone smrtnih primerov letno.

Prav okoljski in socialnoekonomski faktorji so glavni dejavniki, ki prispevajo k epidemiji debelosti. Pri tem pa ima prehranjevanje stran od doma, tudi nakup hrane v prodajnih avtomatih, pomembno vlogo.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice