Božič je krščanski praznik, ki ga praznujemo 25. decembra in obeležuje rojstvo Jezusa Kristusa.
Gre za enega največjih krščanskih praznikov, ki po verovanju simbolizira trenutek, ko se je Bog učlovečil in dokončno izkazal svojo ljubezen do sveta in ljudi.
Kristjani se na ta dogodek pripravljajo v adventnem času, ki je namenjen molitvi, tihemu pričakovanju in družinskemu povezovanju. Tradicionalno se v domovih postavljajo jaslice in okrasi božično drevo.
Osrednji del jaslic je sveta družina – Jožef, Marija in mali Jezus – obdana z živalmi, značilnimi za tisti čas in prostor. Pomemben simbol je tudi betlehemska zvezda, ki je po svetopisemski pripovedi trem modrecem pokazala pot do mesta Jezusovega rojstva.
Zgodovinske korenine praznovanja
Božič ima korenine tudi v predkrščanskem času, ko so poganska ljudstva ob zimskem solsticiju praznovala zmago svetlobe nad temo.
Slovanski predniki so takrat častili boga sonca, imenovanega Svarožič. Izvajali so obrede, med katerimi je bilo tudi kurjenje čokov, saj je ogenj simboliziral moč in božanstvo. To obdobje je bilo namenjeno zaznamovanju umiranja sonca in veselju ob njegovem ponovnem rojstvu.
Kot krščanski praznik se je božič začel praznovati v 4. stoletju, ko je Cerkev ta dan določila za dan Kristusovega rojstva. Sprva je bil božič povezan tudi z začetkom novega leta, vendar je papež Inocenc XII. v 17. stoletju ponovno ločil ta dva dogodka, tako da se novo leto praznuje 1. januarja.
Krščanski pomen božiča
Bistvo božiča je praznovanje Jezusovega prihoda.
Lukov evangelij opisuje, kako se je Jezus rodil v hlevu v Betlehemu, saj Jožef in Marija nista našla drugega prenočišča. Marija je novorojenčka položila v jasli, kar je danes osrednji motiv jaslic.
Poleg svete družine jaslice pogosto vključujejo pastirje, živali in tri modrece, ki so Jezusu prinesli darove – kadilo kot simbol božanskosti, zlato kot simbol kraljevske narave in miro kot simbol človeškega trpljenja.
Kaj pa Božiček?
Božiček na sveti večer ali božično jutro obdaruje otroke. Njegova podoba je rezultat vplivov različnih kultur, med katerimi izstopajo sveti Nikolaj, britanski Father Christmas in nizozemski Sinterklaas.
Pred 16. stoletjem Evropa ni poznala Božička, temveč je bil glavni obdarovalec Miklavž. V času reformacije v 16. stoletju so protestantske skupnosti zavrnile čaščenje svetnikov, zato je Miklavža kot obdarovalca zamenjal Božiček. Sčasoma se je ta protestantski lik razširil po vsej Evropi in postal nepogrešljiv del božičnih običajev.
Njegov značilen videz, vključno z rdeče-belo obleko, se je uveljavil v 19. stoletju, dokončno pa postal prepoznaven v začetku 20. stoletja.
Komentarji (1)
Zažgati tega protestantskega heretika rdečega!