1. oktober je mednarodni dan kave. Slovenci jo pijemo vsak dan, a statistika razkriva: cene so se v enem letu dvignile za 28,5 odstotka, lani pa smo uvozili več kot 21 tisoč ton.
Ljubitelji kave danes praznujejo mednarodni dan kave, napitka, brez katerega si marsikdo težko predstavlja začetek dneva.
Ob tej priložnosti smo pogledali, kaj o naši ljubezni do kave pravijo uradni statistični podatki – od cen do uvoza.
Kava vse dražja
Statistični podatki razkrivajo, da so bile cene kave v trgovinah avgusta letos kar za 28,5 odstotka višje kot v istem mesecu lani. To občutijo vsi ljubitelji kave, saj skodelica tega priljubljenega napitka ni več samoumevno poceni razvada.
Koliko dela za kilogram kave?
Če pogledamo z vidika kupne moči, smo lani za nakup kilograma klasične kave morali delati 81 minut. Povprečna mesečna neto plača pa nam je omogočala, da smo si lahko privoščili 125 kilogramov kave.
69 podjetij, ki predelujejo čaj in kavo
Slovenija ima tudi svojo industrijo povezana s to surovino.
Predlani se je s predelavo čaja in kave ukvarjalo 69 podjetij, kar dokazuje, da ljubezen do kave ni prisotna le pri potrošnikih, temveč tudi pri podjetnikih.
Uvozimo na tisoče ton letno
Ker Slovenija sama kave ne prideluje, je odvisna od uvoza. Lani smo v državo pripeljali 21.421 ton kave v vrednosti 103 milijonov evrov. Ta številka jasno kaže, kako pomemben del vsakdana je kava za Slovence.
Kava kot družbeni obred
Čeprav številke razkrivajo ekonomsko plat zgodbe, je kava pri nas predvsem družbeni ritual – priložnost za pogovor, sprostitev in povezovanje. Zato je mednarodni dan kave priložnost, da se ob skodelici ustavimo in cenimo, kako pomembno mesto ima ta pijača v našem življenju.