Foto: Barbara Kelher
Slovenska planinska pot, najbolj priljubljena slovenska vezna pot, počasi dobiva novo preobleko.

V letu, ko obeležujejo 70 let od ideje za postavitev vezne poti, ki bi združila slovenske gore, nižine in morje, so na dan planincev, 12. junija 2021, pri prvi koči na tej poti - pri Mariborski koči - postavili prvo prenovljeno informacijsko tablo o Slovenskih planinskih poteh. 

S tem dogodkom so nakazali začetek prenove lepotice med pohodniškimi potmi, vse z namenom, da na to planinsko potovanje privabijo še večje število ljubiteljev narave, gora in slovenske raznolikosti.

Slovenska planinska pot, najdaljša in ena najstarejših veznih poti v Evropi in na svetu, je med slovenskimi planinci že legendarna obhodnica.

Prgišče planincev jo opravi v enem zamahu, večina več let zbira žige, vsem pa je skupno nabiranje planinskih doživetij in izkušenj.

Leta 1953 je nastala na pobudo vsestranskega planinskega delavca Ivana Šumljaka, ki je planincem položil na srce: »Prijatelj, hodi počasi! Potem boš imel več od nje, mnogo mnogo več.«

Foto: Barbara Kelher

Najprej jo je speljal po slemenih Pohorja, potem pa je uspel prepričati planinsko zvezo, da so jo podaljšali čez Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, primorska hribovja tja do Ankarana in kasneje do Debelega rtiča.

»Zamislil si je celo, da bi jo čez Notranjsko in Dolenjsko pripeljali nazaj v Maribor in tako sklenili krog okoli Slovenije. To pa ni bilo izvedeno. Šumljak je pot najprej imenoval magistrala, vendar so jo ob njenem odprtju leta 1953 krstili za Slovensko planinsko transverzalo. Leta 1991 so jo preimenovali v Slovensko planinsko pot, vendar ji danes še vedno pogosto rečemo kar transverzala,« je razložil urednik kartografije Planinske zveze Slovenije in vodja projekta obnove Slovenske planinske poti Andrej Stritar

Pot je označena je z običajno Knafeljčevo markacijo, h kateri je spodaj desno pripisana številka 1.

Razdeljena je na 43 etap, dolga je dobrih 600 kilometrov, premagati je treba skoraj 40.000 metrov vzpona, na njej pa je 80 kontrolnih točk, kjer pohodnik lahko dobi žig kot potrditev obiska.

Foto: Barbara Kelher

Pot je med planinci zelo priljubljena, kar dokazuje število izdanih planinskih dnevnikov 

»Od leta 1993 je bil izdanih 120.000 izvodov dnevnika po Slovenski planinski poti, skupaj od leta 1953 gotovo preko 200.000 izvodov, 10.600 planincev je pot končalo, med njimi številni tujci. Tudi naš knjižni vodnik Slovenska planinska pot v treh delih je postal prepoznaven med uporabniki. Interes za dnevnike po Slovenski planinski poti se je v lanskem letu podvojil,« je dodal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.

Ker si na Planinski zvezi Slovenije želijo, da bi slovenska lepotica bila res slovenska zgodba o uspehu, so se odločili, da jo do leta 2023, ko bo slavila 70-letnico, uredijo do popolnosti.

»Spomladi 2020 smo dobili novo grafično podobo Slovenske planinske poti. Knafeljčeva markacija z enko desno spodaj seveda ostaja, posodobljena pa je oblikovna podoba okoli nje. Novi logotip bo uporabljen predvsem na informacijskih tablah in promocijskih gradivih. Po vzoru sodobnih pohodniških poti, ki nastajajo v tujini in pri nas, bomo postavili informacijske table o Slovenski planinski poti na vse ključne točke ob poti. Slovenska planinska pot ima že dolgo svojo spletno stran, ki jo bomo v prihodnje posodobili. Slovensko planinsko pot smo pred kratkim dodali tudi slikovit prikaz v maPZS, ki nam s pametnim telefonom lahko pomaga celo na terenu med potjo. Vsekakor bomo tudi celotno glavno spletno stran Slovenske planinske poti v bližnji prihodnosti prenovili v skladu s sodobnimi trendi za tovrstne spletne strani. Prav tako bomo Slovensko planinsko pot vključili med pomembne turistične zanimivosti Slovenije, saj se zavedamo, da je trenutno pohodniški turizem v porastu,« je še dodal Stritar.

Foto: Barbara Kelher

Z različnimi načini posodobitve in promocije želimo spodbuditi planince, da se podajo na omenjeno pot.

Da bi ob tem spoznavali različne naravne kot kulturno-zgodovinske zanimivosti, živalske in rastlinske vrste, kulturno dediščino, kulinariko, premagovali osebne napore in se veselili lastnih uspehov.

Kaj moramo vedeti o Slovenski planinski poti?

  • Dolžina je 617,4 kilometre,
  • vodi od Maribora do Debelega rtiča,
  • označena je z rdečo-belo Knafelčevo markacijo in s številko 1 ob njej,
  • ima 80 kontrolnih točk,
  • povezuje 55 planinskih koč,
  • povzpne se na 35 planinskih vrhov,
  • razdeljena je na 43 etap,
  • 48 planinskih društev je skrbnikov poti,
  • povezuje pet slovenskih mest in pet večjih krajev,
  • višinska razlika je okoli 37.300 metrov vzpona in 37.600 metrov spusta,
  • povprečen hodec zanjo potrebuje 37 dni,
  • Marjan Zupančič je leta 2020 postavil rekord: šest dni, 12 ur in 58 minut.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice