Nova vrsta sršena, nevarna predvsem alergikom.
Evropa se sooča z vse večjo težavo – azijski sršen (Vespa velutina) se nezadržno širi proti severu. Gre za invazivno vrsto iz jugovzhodne Azije, ki se je na Staro celino pretihotapila s tovornim prometom, prvič v Francijo že leta 2004, pospešeno pa lani, kot navajajo nekateri viri. Od tam naprej so se mu vrata v Evropi odprla na stežaj – predvsem zaradi podnebnih sprememb in milih zim, ki omogočajo preživetje tudi celotne kolonije, ne le mladih matic.
»Njegove prisotnosti v Evropi ni več mogoče ustaviti,« je za nemški NABU opozoril Carsten Pusch. Kljub temu, da je EU to vrsto že leta 2018 uvrstila na seznam invazivnih vrst in s tem državam naložila obveznost iztrebljanja, se število primerov povečuje.
V Nemčiji so prvega sršena opazili leta 2014 v kraju Waghäusel. Danes ga srečujejo že v Hamburgu, Bremnu in Berlinu, njegova populacija pa naj bi se po ocenah vsako leto razširila za okoli 80 kilometrov – še hitreje, če mu pomaga človek in ga nehote prevaža.
Čeprav ni agresiven, razen če se človek preveč približa gnezdu, pa je njegov pik boleč, nevaren predvsem za alergike. Njegova grožnja pa ni usmerjena le v ljudi – samica se prehranjuje z drugimi žuželkami, tudi čebelami, zaradi česar so ogrožene celotne čebelje skupnosti. Znani so primeri, ko je eno sršenje gnezdo pokončalo desetine panjev – napadejo v skupini in čebelam preprečijo nabiranje hrane. Nemški čebelarji zato pozivajo k zaščiti čebelarstva.
Sršen ima temnejši trup, značilne rumene noge in je manjši od evropskega sorodnika, ki je – mimogrede – zaščitena vrsta. Teh dveh žuželk mnogi ne razlikujejo, kar povzroča napačna uničenja in dodatno paniko.
Azijski sršeni najprej gnezdijo v nižjih prostorih, kot so roletne omarice ali luknje, nato pa se preselijo v drevesne krošnje, kjer jih pogosto ne opazimo do jeseni, ko odpade listje. Zaradi nepoznavanja vrste se v boju proti njim pogosto naredi več škode kot koristi.
V Nemčiji je ubijanje sršenov prepovedano, za kršitelje pa so predvidene globe tudi do 50.000 evrov. Prebivalcem svetujejo, da ob morebitnem srečanju sršena naredijo fotografijo in obvestijo pristojne oblasti. Zakonitih in učinkovitih metod nadzora je malo, a panika ni rešitev, poudarjajo strokovnjaki.
