Slika je simbolična.
Bikoborstvo ni edina krvava tradicija, ki jo v Španiji ohranjajo pri življenju.

Kako kruta stvar je lahko tradicija, se v Španiji vsako leto izkaže 1. februarja, ko se zaključi lovska sezona. Tradicija namreč narekuje, da je treba lovske pse v njenem imenu žrtvovati: galge, nemške ptičarje, pointerje, bretonske ptičarje. 

Z obešanjem, privezovanjem na tire, metanjem v jarke ...

1. februar je tudi svetovni dan galgov oziroma španskih hrtov. Kot so nam povedali v Društvu za pomoč hrtom in pointerjem, ki opozarja na to problematiko, gre sicer za mirno pasmo psa, ki je lahko odličen družinski pes, zmožen sobivanja z drugimi živalmi in ki ne potrebuje veliko telesne aktivnosti. 

V matični Španiji pa tvorijo del pasjih krdel, ki jih tamkajšnji lovci uporabljajo pri lovu na zajce ali ptice. Kljub mačehovskem odnosu je približno 80 odstotkov teh psov rodovniških, nekaj truda pa je vloženega tudi v ohranjanje linij.

A lovski psi v Španiji nimajo statusa živega bitja - so zgolj lovsko orodje v rokah lovcev, zato ti za svoje početje niso kaznovani. Kot povejo v omenjenem društvu, se lahko znebijo že mladičev, če ti nimajo za lov primernih predispozicij. Po koncu lovske sezone, ki traja od 1. oktobra do 1. februarja, obdržijo le najboljše pse. Tiste, ki to niso, v najboljšem primeru dostavijo do vrat zavetišč.

Na mladih svet stoji

Ravnanje tamkajšnje zelene bratovščine pa ne pogojuje le tradicija, ampak tudi medvrstniški pritisk. Razmere se sicer izboljšujejo: organizacije iz tujine izobražujejo mlade, kar ima za posledico tudi, da prihaja do razkolov v družinah, nam povedo v Društvu za pomoč hrtom in pointerjem.

Njegovi člani se čez nekaj tednov odpravljajo v Španijo, ker bodo po najboljših pomočeh pomagali s pobratenim španskim zavetiščem El Arca de Noe Albachete - s hrano, opremo, socializacijo, sprehajanjem. 

Če je mogoče, psom tudi poiščejo nov dom v Sloveniji, a to v logističnem smislu ni ravno mačji kašelj, pove predsednica omenjenega društva Nina Žepič.

Slednja stavi predvsem na mlajše generacije, da bodo izkoreninile krvave navade, kar ponazori z lastno izkušnjo. Ko je pred desetletjem z mladim galgom zašla v gostinski obrat v Španiji, bi bila bolje storila, če bi se vanj podala v družbi podgane. Takšne obravnave ti psi v javnosti te dni niso več deležni, pove.

Starejše novice