Primer mladoletnika, ki je povzročil smrt, znova odpira vprašanje kazenske odgovornosti otrok.
Po tragediji v Celju, kjer je po napadu mladoletnika umrl 82-letni moški, se znova postavlja vprašanje – kje se konča opravičilo, da so »še otroci«.
»Žal mi je za mladega človeka, žal mi je, ker si je uničil življenje,« je dejal eden izmed sogovornikov.
Med ljudmi pa odmeva predvsem vprašanje odgovornosti – ali bi morali mladoletniki za najhujša dejanja odgovarjati ne glede na starost.
»Se strinjam popolnoma – in to ostro, mislim zadostno. Da bo lahko vzor oziroma opozorilo za druge mladostnike, ki niso vzgojeni tako, kot bi bilo treba,« je menil sogovornik. Drugi je dodal: »Najbrž ne sodi v zapor, ampak vseeno – nek vzgojni ukrep bi bil nujno potreben.«
Število kaznivih dejanj med mladoletniki narašča
Uradni podatki kažejo, da število kaznivih dejanj med mladoletnimi narašča.
Po podatkih policije je bilo letos za kaznivo dejanje povzročitve telesne poškodbe osumljenih nekaj manj kot 500 mladoletnikov, lani pa skoraj 800.
Na tožilstvu so letos prejeli že več kot 300 kazenskih ovadb zaradi povzročitve telesne poškodbe, lani pa skoraj 500.
Lani je bila vložena ena kazenska ovadba za umor, letos niti ena. Zakon za kazensko odgovornost postavlja jasno mejo – 14 let. A nekateri mladi posledice razumejo že prej.
»Država bi morala nekaj narediti«
Miha Šepec, profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je poudaril, da sedanji sistem ne zadošča.
»Imamo nekega 13-letnika, ki je storil hudo kaznivo dejanje – povzročil hude telesne poškodbe ali celo smrt. Samo pogovor s takšno družino ne bo rešil ničesar. Država bi morala v takih primerih, ko imamo otroka, ki se zaveda, kaj je storil in da je to narobe, nekaj narediti. Kaj točno, je drugo vprašanje – lahko so to obvezni pogovori s psihologom ali prevzgojni ukrepi,« je povedal Šepec.
Trenutno pa je stanje takšno, da se država s tem otrokom sploh ne ukvarja.
Po njegovem bi bilo smiselno razmisliti tudi o spremembi zakonodaje: »Recimo, predtem preverijo zakonodajo in vidijo, aha, saj nisem še star 14 let, in se potem zavestno odločijo za neko hudo kaznivo dejanje. Bi bilo za razmisliti, da bi se ta meja spustila v smislu nekih alternativnih ukrepov.«
Današnja mladina odrašča v povsem drugačnem svetu
Tudi ravnatelj Strokovnega centra Logatec Borut Marolt je dejal, da današnji otroci odraščajo v povsem drugačnih okoliščinah kot prejšnje generacije.
»Danes mladina odrašča ob napravah, pametnih telefonih in tako naprej, ki pa v preteklosti niso obstajali. In dejansko to pomeni, da je ta mladina res drugačna. Ker je vse dostopno, ker tudi vidijo, da se da, da pač imajo nek mogoče primer, ki se je zgodil, in potem vidijo, kakšna je bila sankcija oziroma ali se je temu mladostniku dejansko kaj zgodilo,« je dejal Marolt.
Novi zakon ne predvideva znižanja starostne meje
Ministrstvo za pravosodje pripravlja spremembo zakonodaje o kazenski obravnavi mladoletnikov.
Po predlogu zakona bi mladoletnike obravnavali hitreje, individualno, zanje pa bi ustanovili poseben center.
Zakon pa ne predvideva znižanja starostne meje kazenske odgovornosti in strožjih kazni, tudi staršem mladoletnikov ne nalaga odgovornosti.
»Potrebne so sankcije, a ne zapori«
Leonida Zalokar, direktorica Strokovnega centra Planina, je opozorila, da v zadnjih petnajstih letih narašča število otrok, ki niso več samo v stiski, ampak brezčutni in brez empatije.
»Ko mi rečemo – ja, potrebne so sankcije tudi za desetletne otroke, naša pedagoška, psihološka in pa tudi pravna stroka skoči v zrak – bomo otroke zapirali? Ja pa kdo hudiča je to rekel,« je dejala Zalokar.
Nižanju starostne meje ne prikimava, meni pa, da bi bilo treba presojati dejanja, ne leta, in mladoletnikom določiti jasne ukrepe.
»Naj gredo in pometajo, naj na njivah plevel pobirajo – karkoli. Oni, če kaj naredijo narobe, morajo doživeti sankcijo, pika,« je dodala.
Spremembe se morajo začeti pri odraslih
Strokovnjaki so si enotni – mladina dela to, kar vidi. Če želimo spremembe, se morajo te začeti pri nas, odraslih.
