Pesnica, performerka in kulturna producentka Nina Medved, prepoznavni obraz Maribora, zgodovinar in novinar Stane Kocutar ter pisatelj in dramatik Tone Partljič o predlogu Draga Jančarja za Nobelovo nagrado za književnost.
V Mariboru rojeni Drago Jančar sodi med najpomembnejše slovenske pisatelje. Zaradi njegovega obširnega in večkrat nagrajenega knjižnega opusa sta ga, kot smo že poročali, Društvo slovenskih pisateljev in Pen predlagala za Nobelovo nagrado za književnost.
Jančar, ki predloga za Mariborinfo ni želel komentirati, je do danes nanizal enajst romanov, v katerih si je za osrednje teme izbral individualno eksistencialno in moralno stisko, iskanje smisla in opore, ogroženost posameznika in njegovo brezupno spopadanje z družbeno stvarnostjo, zadušljivo duhovno atmosfero, ujetost v usodo, uničevalna oblastništva, kaotičnost sveta in vseobvladujoče nasilje.
Ob številnih drugih nagradah je v letu 2020 prejel tudi prestižno avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo, ki se vsako leto podeli za literarno delo evropskega avtorja.
Nina Medved: Jančar je na seznamu mladih
Dela Draga Jančarja gredo iz generacije v generacijo, opaža mlada mariborska ustvarjalka Nina Medved, s katero se dobimo ob znameniti trafiki, ki jo je Jančar opisal v svojem Severnem siju.
Pesnica, performerka in kulturna producentka vidi, da je Jančar tudi med mladimi še kako aktualen: »Pred kratkim sem spraševala prijatelje in znance, katera literarna dela so bila tista, ki so jih v njihovih srednješolskih oziroma gimnazijskih letih nekako najbolj navdušila, jim odprla nov pogled ne svet, jih nosijo s seboj tudi v odraslo življenje, in Drago Jančar je zmeraj na tem seznamu.«
Merc: Jančar najboljši reprezentant, da ta nagrada končno pristane v Sloveniji
Predlog, da bi prav v njegove roke romala Nobelova nagrada za književnost, ima že sam po sebi izjemno močno sporočilo, so jasni v Društvu slovenskih pisateljev.
»Želimo si, da bi Jančar to nagrado dobil, ne samo zaradi njega, ampak ker bi bilo to priznanje slovenski literaturi in umetnosti nasploh. Je naš najboljši reprezentant, če se po športno izrazim, zato da bi ta nagrada končno pristala v Sloveniji,« pravi Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev.
Po besedah mariborskega pisatelja in dramatika Toneta Partljiča, Jančarjevega dolgoletnega prijatelja, si pisatelj to nagrado ne le zasluži, ampak mu celo pripada: »To pa se mi zdi, da je predlog, ki bi lahko šel skozi, če ne živim v neki zablodi.«
Da so dela Draga Jančarja zaznamovala Maribor, Slovenijo, svet je neizpodbitno.
»Kako lepo je iti po Parizu in se ustaviti ob izložbi knjigarne in vidiš: Drago Jančar. On je te širine in globine, upam samo, da bi enkrat seme pognalo kal. Bil bi pa, zanimivo, drugi nobelovec, ki je bil v mariborskih zaporih. Prvi je bil Ivo Andrić, drugi je Jančar. Upam, da bi mu lahko to še kaj pomagalo,« se pošali Partljič.
Kocutar: Jančar je že nobelovec
A šalo na stran. Prepoznavni obraz Maribora, zgodovinar in novinar Stane Kocutar opozarja, da je Jančarjeva literarna zapuščina izjemnega pomena, še posebej zato, ker se dotika tudi travmatičnih obdobij, ki nam ne pustijo spati.
»Ne glede na to, kako in kakšna bo pot te kandidature, za Maribor, je glede na opravljeno literarno delo in, upam, glede na tisto, kar morda ali pa najbrž izpod njegovega peresa še pride, Drago Jančar že nobelovec,« je jasen Kocutar.
Tovrstna krona njegovemu ustvarjanju pa bi bila še stopnička dlje od avstrijske državne nagrade za evropsko literaturo, ki je lani odmevala v mednarodnih sferah.
-
Kultura | 0 komentarjev
Umetniški del Kurentovanja tudi letos ne prekinja tradicije