Pia Marincelj Bregar je 33-letna bibliotekarka, ljubiteljica knjig in predvsem mama, ki se je odločila, da s svojo izkušnjo odstavljanja od dojenja pomaga tudi drugim mamicam in predvsem malčkom, ki jih ta (ponavadi precej zapleten in težak) proces še čaka. Zgodbica, ki je nastajala popolnoma spontano in je obema s sinčkom pomagala pri odstavljanju od dojenja, danes stoji na mnogih knjižnih policah malčkov in mamic.
Ljubezen do knjig ji je bila položena že v zibelko
»Že kot majhna deklica sem si želela postati pisateljica. Obožujem knjige odkar pomnim, k temu pa je zagotovo pripomoglo dejstvo, da je bibliotekarka tudi moja mami, kar pomeni, da so me knjige obdajale že od začetka. Že zgodaj sem rada pisala, a se nisem dovolj resno angažirala ali pa osredotočila na to, prednost so imele pač druge reči.
Pri knjigicah Cici in Mici pa me je k dejanski izvedbi vleklo predvsem dejstvo, da slikanic s tovrstno tematiko pri nas še ni, predvsem pa sem ugotovila, da bi si sama v obdobju odstavljanja od dojenja želela, da bi lahko prebrala kaj podobnega,« o ideji za izdajo lastnih slikanic pove Pia in doda, da se ji je zgodba o Cici in Mici, ki si jo je pravzaprav prvotno izmislila za sina, s svojimi karakteristikami, zdela primerna za prvi knjižni projekt.
»Kljub temu, da že zaradi svoje študijske poti zelo dobro poznam sam proces nastajanja knjige in vsega, kar je s tem povezano, sem bila precej presenečena in občasno kar malo šokirana, da vendarle ni tako enostavno, kot sem si sprva predstavljala (smeh),« pove Pia, ki si želi v prihodnosti napisati tudi kaj bolj »odraslega«.
Ko problem postane ideja
Kot pravi, je v lastni izkušnji odstavljanja od dojenja pogrešala nekakšno knjižno podporo tako zanjo kot za njenega sina, zato se je odločila, da si bo zgodbico pač izmislila sama.
»Ker delam v knjižnici, poznam ogromno otroške literature na temo odvajanja od pleničk, pa od dude, opuščanja neprimernega vedenja in podobno, nisem pa našla nobene zgodbe o odvajanju od dojenja. Zato sem se odločila škarje in platno vzeti v svoje roke. Sinu sem pripovedovala zgodbico o Cici in Mici in ugotovila, da lahko tudi ta izziv veliko lažje premagava oziroma premagamo s pripovedovanjem zgodbic. In tako je prišla ideja o slikanici.«
Branje otroku je priporočeno že vse od njegovega rojstva dalje, otroci pa že pred prvim letom starosti razumejo več, kot si predstavljamo. Vsakega od nas v določenem življenjskem obdobju najbolj zanimajo in pritegnejo zgodbe o temah, dejavnostih in izzivih, s katerimi se takrat sami srečujemo. Za otroka v fazi dojenja je dojenje najbolj naraven in hkrati tudi najpomembnejši opravek v dnevu, in zato je pomembno, da ta dejavnost ne ostane izvzeta iz otroške literature.
»Takoj sem pomislila na Taro«
Pia pove, da si je sama že kar hitro ustvarila nekakšno celotno podobo knjige, saj dobro ve, kaj malčke pri knjigah najbolj pritegne. Tako se je odločila za pisanje v rimah, vključitev medmetov in zabavnih ilustracij, ki ravno prav nazorno prikažejo bistvo zgodbe. »Takoj sem tudi vedela, da bom za ilustracije prosila Taro Novak, ki je moja dolgoletna prijateljica in grafična oblikovalka. In če združimo prijateljstvo, dobro idejo in znanje, ni dvoma, da ne bi uspelo.«
Za mnenje in potrditev je prosila tudi strokovnjake
»Želela sem biti prepričana, da je zgodba primerna tudi s strokovnega vidika, zato sem za mnenje prosila veliko slovenskih strokovnjakinj za dojenje, ki so bile tako nad idejo kot tudi samim besedilom navdušene, nekatere so knjigi dodale tudi spremno besedo.« Knjigi tako dopolnjujeta spremni besedi babice Maje Koprivnikar in svetovalke za dojenje Amande Golob, katera je tudi sama prispevala nekaj nasvetov ob odstavljanju od nočnega dojenja.
»Takoj sem vedela, da bodo knjige tri.«
Kot pravi Pia, se je že hitro odločila, da bo vsaki »fazi« procesa odvajanja od dojenja namenila svojo knjigo. »Takoj sem se odločila, da ne bom ostala pri zgolj eni knjigi, pač pa bom ustvarila tri različne zgodbe, vsaka pa bo obravnavala eno obdobje dojenja.«
Prva knjiga tako nekako prikaže dojenje na splošno in se dotakne tudi nekaterih mej matere pri dojenju, druga je namenjena odstavljanju od nočnega dojenja, kot tretje pa se lahko veselimo zgodbe o popolnem odstavljanju od dojenja, s katero se Cici in Mici poslovita. Kot pravi avtorica, jo najverjetneje lahko pričakujemo že letos!