Rahela Durič je Štajerka, ki kariero zborovske dirigentke uspešno gradi v sosednji Avstriji.

Na Univerzi za glasbo v Gradcu si je Rahela Durič, ki prihaja iz Maribora, po zaključku magistrskega študija pridobila položaj asistentke profesorja Johannesa Prinza, vodi različne zborovske zasedbe in sodeluje v glasbeno-socialnih projektih, namenjenih vključevanju različnih deprivilegiranih skupin v družbo. Vključuje se tudi v slovensko zborovsko sceno.

Konec lanskega leta je tako sodelovala na koncertu Potujoča muzika v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, kjer je vodila združeni zbor najboljših mladinskih zborov iz vse Slovenije. Na koncertu v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je sodelovalo kar 500 pevcev in pevk.

Posebej pa se veseli sodelovanja z zborom Slovenske filharmonije aprila letos, saj bo to njen prvi projekt s profesionalnim zborom.

Svojo glasbeno pot je začela kot otrok z učenjem violine, v svet glasbe jo je pritegnil violinist, ki ga je kot pet ali šest letna deklica videla na televiziji. Navdušena se je vpisala v glasbeno šolo in violina je postala njena stalna spremljevalka vse do mature na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor.

A ko se je odločala za nadaljnji študij, je misel na violino opustila, za solo kariero je bila namreč prepozna, v orkestru pa ni želele igrati, saj težko dela v skupini, ki jo vodi nekdo drug.

Bržkone je bilo dirigiranje logična izbira, saj je dirigent tisti, ki vodi orkester ali zbor, poleg strokovnega glasbenega znanja pa mora obvladati tudi druge veščine: »Poleg vodstvenih sposobnosti dobrega dirigenta odlikuje tudi razumevanje psihologije skupine in čustvene inteligence posameznikov. Razumeti mora ljudi v zboru, tako vsakega posebej kot celotno skupino, ugotoviti mora, v čem so dobri, česa jim primanjkuje, in temu primerno voditi skupino.«

Tudi zaradi tega specifičnega pristopa k delu je Rahela izbrala zborovsko dirigiranje, ki se od orkestrskega precej razlikuje, vse prej kot le na zunaj, saj pri orkestru dirigent uporablja palico, zboru pa dirigira zgolj z rokami. Kot pravi sogovornica, je pri zboru inštrument človeški glas, zato je delo z zborom bolj osebno: »Pri petju namreč ne zvenijo le glasilke, ampak človek kot celota, zato je vodenje zbora bolj čustveno naravnano v primerjavi z vodenjem orkestra.«

V posebnih okoliščinah vodenja se je Rahela urila v dveh socialnih projektih, Meet4music in SUPERAR, katerih cilj je vključevanje deprivilegiranih skupin v družbo.

»Meet4music je projekt Glasbene univerze v Gradcu in Inštituta za pedagogiko, namenjen vključevanju prebežnikov v novo okolje, tako da bi se prebežniki v skupnem umetniškem ustvarjanju srečevali in družili z domačini. Projekt, ki traja že štiri leta, vključuje pevska in gledališča druženja ter igranje na tolkala, srečanja pa potekajo enkrat tedensko. Projekt je prinesel dobre rezultate, čeprav se tujci srečanj udeležujejo v nekoliko manjšem številu kot domačini. Delo na teh srečanjih je za zborovodjo velik izziv, tujci denimo večinoma ne razumejo nemškega jezika, pa tudi evropski način petja jim je povsem tuj, saj na drugačen način uporabljajo glas,« pojasnjuje.

Vključevanju otrok priseljencev in njihovemu glasbenemu izobraževanju pa je namenjen projekt SUPERAR, ki se izvaja po šolah z velikim številom priseljenskih otrok, ki jim materni jezik ni nemščina. Poleg dobre glasbene izobrazbe je cilj projekta socializacija otrok, preko njih pa tudi staršev.

»Delo v tako raznolikih skupinah je izjemno naporno, v razredu so zbrani otroci različnih narodnosti in veroizpovedi, skupina pa se za povrh nenehno spreminja, saj otroci odhajajo in prihajajo novi. Pri tem se je treba ukvarjati tudi s starši, nekateri radikalni muslimani na primer ne dovolijo otrokom prepevati oziroma obiskovati glasbenih ur,« pravi.

Kljub mladosti ima Rahela že obilo izkušenj z vodenjem različnih zborov, moških, ženskih, mešanih in tudi otroških, posebno doživetje tako zanjo kot za pevce pa je bil decembrski koncert Potujoča muzika, ki vsako drugo leto poteka v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Rahela je brez pomisleka sprejela povabilo organizatorja, Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, saj gre za izjemen projekt, ki na odru skupaj zbere kar petsto mladih pevcev iz vse Slovenije. Posebnost koncerta je v tem, da pevci koncertni program nekaj mesecev vadijo ločeno s svojimi zborovodji, šele na dan koncerta se vsi skupaj srečajo na odru Cankarjevega doma, kjer jih prevzamejo profesionalni dirigenti, letos poleg Rahele Durič še Damijan Močnik.

Med prihodnjimi projekti, ki jo čakajo, pa z nestrpnostjo pričakuje sodelovanje z zborom Slovenske filharmonije, saj bo to prvič, da bo vodila profesionalni zbor.

»Vodenje profesionalnega ali amaterskega zbora se razlikuje tako po tehnični kot po človeški plati. Ljubiteljski pevci pogosto namreč ne poznajo not, zato se morajo melodijo naučiti na pamet, medtem ko jo profesionalci lahko berejo. Po drugi strani je pri delu z ljubiteljskim zborom pomembna čustvena in socialna plat, saj pevce poleg ljubezni do glasbe v zbor privabi tudi ali predvsem želja po druženju,« komentira.

Lena Kreutz

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice