Arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije tudi letos ponuja pester izbor novih, prenovljenih in zanimivih stavb, ki si jih bomo ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov, lastnikov in uporabnikov.

Največji arhitekturni festival kakovostnih ureditev, nepremičnin in arhitekture, Odprte Hiše Slovenije, bo letos med 17. In 19. septembrom po vsej Sloveniji. Festival odpira vrata dobre arhitekture že dvanajstič zapored. V okviru festivala bomo lahko v stavbe, ki jih sicer ne moremo obiskati. 

Arhitektura gradi skupnost

Festival je del mednarodne mreže Open House Worldwide in hkrati največji spletni portal slovenske sodobne arhitekture, najširša mreža odličnih projektantov in vrhunskih podjetij za gradnjo, platforma za izmenjavo praktičnih izkušenj, dvig prostorske kulture ter osebno in poslovno mreženje.

Tema letošnjega dogodka je »arhitektura gradi skupnost«, ki opozarja na vlogo kakovostno oblikovanega javnega prostora in arhitekture za življenje in oblikovanje skupnosti. 

Sodni stolp, Atelier arhitekti (Foto: Peter Plantan)

Javni in skupni prostor izobraževalnih, kulturnih, rekreacijskih stavb, turističnih in poslovnih objektov, stanovanj in parkov predstavlja nevidno tkivo, ki družbo povezuje, gradi in ohranja vrednote, ki vsem nam omogoča vključenost in enakopravnost. Kakovostno načrtovan prostor vpliva dobro počutje, zdravje, varnost in socializacijo ljudi.

O dobri in človeku prijazni arhitekturi in gradnji skupnosti smo se pogovarjali z direktorico festivala arhitektko Lenko Kavčič.

Rdeča nit letošnjega 12. arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije je namenjena ključnemu vprašanju današnjega sveta, in sicer, kako in na kakšen način bomo živeli skupaj. Kako ste si zamislili, da bi arhitektura gradila skupnost?

»Gre predvsem za to, kakšne prednostne naloge si bomo zastavili kot skupnost, kako bomo ohranjali svoj prostor za prihodnje generacije.«

»Javni in skupni prostor stavb, gledališč, šol, poslovnih objektov, stanovanj, zasebnih hiš in parkov predstavljajo nevidno tkivo, ki družbo povezuje, gradi in ohranja vrednote, ter sleherniku omogoča vključenost in enakopravnost. Javna arhitektura, javni objekti in odprti prostor so torej rdeča nit našega festivala, ki bo ponudil tudi več strokovnih vodenj in najširši javnosti predstavil Plečnikove ureditve, ki so prav letos postale del uradne Unescove svetovne arhitekturne dediščine.«

Lenka Kavčič (Foto: Mateja Jordovič Potočnik)

Kakšne spremembe v odnosu do urejanja doma ste zadnje leto zaznali arhitekti in oblikovalci notranje opreme?

»Epidemija je naš odnos do prostora spremenila in nanj vplivala bolj kot si dopustimo priznati. Poudarila je ključno vlogo naših bivališč, ne le kot zdrav in varen dom, temveč tudi dom, ki omogoča različne dejavnosti, kot so delo na domu, šolo na daljavo, družinsko življenje ... Hkrati pa je izpostavila kakovostno oblikovan javen prostor, dostopen in varen za vse.« 

»Dostopnost javnih stavb in kulturnih inštitucij je danes dostopna samo pod določenimi pogoji in prežeta z nevarnostjo. A vendar je prostor tisti, ki omogoča družbi, da se poveže in gradi skupnost. Prostori za izobraževanje, rekreacijo, kulturo in javne dogodke oblikujejo vrednote in nagovarjajo slehernika, da se v njem vede spoštljivo in odgovorno. In prav zato je tako pomemben.«

Še danes odmeva zgodovinski zapis Vitruvija, ki pravi, da mora biti arhitektura trdna, služiti svojemu namenu, mora biti lepa, njen namen pa je zadovoljiti temeljne potrebe človeka. Kako bi opisali okolje, ki nas osrečuje, se v njem dobro počutimo in vpliva na boljšo kakovost življenja?

»V Evropi ljudje preživimo 90 odstotkov svojega časa v notranjosti stavb, kar je zelo zgovoren podatek. Notranje okolje naših domov je vitalnega pomena bolj kot kadar koli prej. Od časa, ki ga človek preživi v notranjosti, preživi dve tretjini časa doma, zato so dobro osvetljeni prostori z dnevno svetlobo ključni za naše zdravje in dobro počutje.

Kakovostna arhitektura obravnava tudi kakovostno notranje okolje z vidika dnevne svetlobe, notranjega zraka ter toplotnega in akustičnega ugodja. Vsi štirje parametri so pomembni za zagotovitev zdravja in ugodje bivanja uporabnika. Enako velja za šole in vrtce ter druge izobraževlne stavbe.«

»Učenci preživijo v šolskih učilnicah 70 odstotkov časa. Pomanjkanje dnevne svetlobe, notranji onesnaževalci zraka, prevelika vlaga in slabo prezračevanje lahko ogrožajo zdravje otrok. Zadostna količina dnevne svetlobe in svež zrak vplivata na učne sposobnosti otrok in učenci dosegajo do 18 odstotkov boljše učne rezultate v prostorih z dovolj dneve svetlobe.«

Galerija Cukrarna, Scapelab (Foto: Miran Kambič)

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice