Mariborska poslanka opozarja, da skrajšana dostava pošte na podeželju povzroča zamude pri plačilih in krši načelo enake obravnave prebivalcev mestnih in podeželskih območij.
Tudi v številnih štajerskih krajih, kjer so ljudje od pošte odvisni bolj kot v mestih, skrajšana dostava ni le nevšečnost, lahko pomeni zamujene roke, obresti in občutek, da pravila ne veljajo enako za vse.
Mariborska poslanka Bojana Muršič je pred dnevi na Vlado Republike Slovenije naslovila poslansko vprašanje, v katerem opozarja na posledice reorganizacije poslovanja Pošte Slovenije, ki jih po njenih besedah v zadnjih letih najbolj občutijo prebivalci podeželskih in odročnejših krajev.
Problematični osemdnevni roki
Po navedbah iz poslankine pobude se v praksi vse pogosteje dogaja, da se poštne pošiljke na podeželju dostavljajo zgolj enkrat tedensko.
Takšna ureditev po njenem povzroča večdnevne zamude pri prejemanju položnic in uradnih pisanj, kar posameznikom otežuje pravočasno izpolnjevanje zakonskih obveznosti.
»Posebej problematični so osemdnevni roki, ki so določeni v številnih zakonih in podzakonskih aktih, saj ne upoštevajo dejanske pogostosti dostave pošte na celotnem ozemlju države,« je izpostavila poslanka.
Zamude, obresti in vprašanje enake obravnave
Muršič opozarja, da se prebivalci podeželja pogosto znajdejo v položaju, ko pošto prejmejo po izteku roka ali tik pred njegovim potekom.
Kljub temu pa po njenem nosijo vse posledice zamude, tudi zakonske zamudne obresti. Poslanka ocenjuje, da takšna ureditev ni skladna z načelom pravne države, načelom enakosti pred zakonom ter z varstvom zaupanja v pravo.
V poslanskem vprašanju vlado sprašuje:
- ali še vedno ocenjuje, da so osemdnevni roki za plačilo obveznosti primerni glede na dejansko pogostost dostave pošte na podeželju,
- ali je že obravnavala vprašanje ustavne skladnosti teh rokov z vidika enake obravnave prebivalcev mestnih in podeželskih območij,
- ali načrtuje zakonodajne spremembe, ki bi preprečile finančno oškodovanje posameznikov.
Podaljšanje rokov plačila
Hkrati je podala pobudo, da vlada v okviru zakonodajnih sprememb in medresorskega sodelovanja preuči možnost podaljšanja zakonsko določenih rokov za plačilo obveznosti, zlasti tam, kjer so roki trenutno določeni na osem dni.
Po njenem bi jih lahko podaljšali na 15 ali 30 dni, kar bi zagotovilo več pravne varnosti, predvidljivosti in enakopravnejšo obravnavo vseh državljanov, ne glede na kraj bivanja.
Poslanka poudarja, da breme reorganizacije javnih storitev ne sme pasti na ljudi, zlasti ne na prebivalce podeželja.
Država mora po njenem pri urejanju zakonskih rokov upoštevati realne življenjske okoliščine in poskrbeti, da pravice in obveznosti veljajo enako in pravično za vse.
