Mesto Ptuj je veliko več kot zgolj seznam znamenitosti, ki jih obiskovalec odkljuka na zemljevidu. Je predvsem zgodba, ki jim jo približa vodnik.
Pomembno je vedeti, kaj poudariti, kje se ustaviti in katero podrobnost izpostaviti, da mesto zares zaživi. Na naša vprašanja o tem, kako poteka vodenje po mestu, je odgovarjalo kar pet turističnih vodičev, ki Ptuj predstavljajo obiskovalcem iz vsega sveta: Marjan Ostroško, organizator turističnega vodenja v Javnem zavodu Ptuj, Gregor Valentan, Sara Gutschi, Slavko Kostanjevec in Tanja Ostrman Renault.
Kako poteka vodenje po mestu
Ostroško pojasnjuje, da vodenja v organizaciji Javnega zavoda Ptuj mesto poskušajo prikazati z več zornih kotov hkrati, tako da obiskovalci spoznajo zgodovino, umetnostno zgodovino, etnologijo in geografijo kraja. Ker je na Zadružnem trgu urejeno parkirišče za turistične avtobuse, vodenje najpogosteje steče od tam, prva postaja pa je most za pešce, od koder se obiskovalcem odpre pogled na Ptujski grad.
Po dogovoru vodniki pot začnejo tudi drugje, na primer pri Ptujskem gradu, Ptujski kleti, Kurentovi hiši, dominikanskem samostanu ali Mestnem stolpu, predvsem kadar je ogled del daljšega obiska.
Med potjo predstavijo minoritski in dominikanski samostan, Ptujski grad, mestno hišo, Kurentovo hišo in Slovenski trg kot del ene celovite zgodbe, poseben poudarek pa namenijo Orfejevemu spomeniku, Mestnemu stolpu ter kurentu in ptujskim šegam. Poleg splošnih vodenj ponujajo tudi tematska doživetja, povezana s Kurentovanjem, rimskim obdobjem in vinsko zgodovino Ptuja.
Gutschi je pri tem dodala, da vrstni red ogleda vedno prilagodi željam skupine in po potrebi vključi krajši postanek za sladoled ali počitek, saj je vsako vodenje zgodba zase.
Preberite še:
Dve tisočletji zgodovine na dlani
Večina vodičev je usklajenih, obiskovalce najbolj navdušuje rimska zgodovina mesta. Goste pogosto preseneti podatek, da je bil Ptuj v antiki eno pomembnejših mest na območju današnje Slovenije in da je bil v pisnih virih prvič omenjen že leta 69.
Ostroško dodaja, da poleg rimskega obdobja obiskovalce navduši tudi srednjeveška zgodovina, predvsem pomembnost rodu gospodov Ptujskih.
Posebej nemško in angleško govoreče goste razveseli podatek, da je Ptuj omenjen v srednjeveškem epu o vitezu Parzivalu in svetem gralu. Ostrman Renault med tem, kar goste najbolj pritegne, izpostavlja tudi obdobje po drugi svetovni vojni.
Vprašanja, ki jih vodniki slišijo znova in znova
Čeprav obiskovalce najprej očarajo razgledi in znamenitosti, se največ vprašanj pojavi med samim sprehodom, in ta so pri večini gostov presenetljivo podobna. Skoraj vsi vodiči omenjajo, da jih obiskovalci vprašajo po številu prebivalcev, priporočilih za lokalno kulinariko in po tem, kaj je v okolici Ptuja še vredno ogleda.
Valentan pravi, da goste najpogosteje zanima gostinska ponudba in tipična lokalna hrana, zgodovina posameznih znamenitosti in tudi to, koliko je mesto staro. Gutschi, ki vodi predvsem nemško govoreče skupine, opaža, da te pogosteje sprašujejo po skupnih zgodovinskih povezavah, rodbini Herberstein in Kurentovanju, medtem ko Slovenci po njenih izkušnjah bolj iščejo posebnosti, ki jih je spletu težje najti.
Ni vodenja, ki bilo popolnoma enako prejšnjemu
Vodiči se strinjajo, da dober vodnik pripoved prilagodi skupini, vremenu in razpoloženju gostov, ne obratno. Ostroško pravi, da ima vsaka skupina druge iztočnice, zato se spreminjajo tako način podajanja informacij kot tudi hitrost hoje in govora. Šolarjem se Ptuj predstavi drugače kot odraslim, ki si navadno želijo bolj poglobljenega vodenja.
Kostanjevec pri družinah z otroki in šolskih skupinah otroke vključuje v pogovor z vprašanji in poudarja zgodbe, pri starejših obiskovalcih pa je pozoren na gibalne ovire in možnost za osvežitev.
Gutschi dodaja, da poskuša vodenje vedno prilagoditi tako, da obiskovalci mesto resnično doživijo, zato v pripoved vključuje tudi aktualno dogajanje v mestu.
»Obiskovalcev običajno ne zanimajo samo točne letnice in suhi podatki, ampak predvsem zanimive zgodbe, posebnosti in dogodki, ki ljudem pomagajo, da si kraj lažje predstavljajo in si ga zapomnijo,« je izpostavila Gutschi.
Preberite še:
Skrivnostni rov, ura brez številčnice in druge mestne uganke
Dobro turistično vodenje ni le naštevanje zgodovinskih dogodkov in letnic, vodiči med sprehodom pogosto popravljajo tudi ljudske legende, ki so se okoli mesta nabrale skozi čas. Najbolj trdoživa je zgodba o skrivnostnem rovu, ki naj bi Ptujski grad povezoval z gradom Vurberk, za kar po besedah Valentana ni nobenih dokazov.
Druga priljubljena tema je ura na Mestnem stolpu, ki na severni strani proti gradu nima številčnice. Ljudsko izročilo pravi, da je grof Leslie zavrnil plačilo zanjo, resnica pa je precej bolj praktična: na tisti strani stolpa sta nameščena urni mehanizem in nihalo, zato tam številčnice sploh ni bilo mogoče namestiti.
Valentan opozarja, da so Leslieji mestu po velikem požaru celo pomagali pri obnovi.
Tam, kjer se odgovori vodičev razhajajo, Ptuj razkriva svojo raznolikost
Ostroška najbolj fascinira zgodba o Gospodih Ptujskih, ki jo obiskovalci pogosto spregledajo, Gutschi izpostavlja majhne kipce ob oknu županjine pisarne, Kostanjevec pa stavbo, kjer danes deluje glasbena šola Karol Pahor in v kateri je bila nekoč prva bolnišnica na Štajerskem.
Podobno raznoliki so tudi odgovori na vprašanje, v katero obdobje bi se vodiči za en dan vrnili: Ostroško bi izbral leto 1376, ko je bil sprejet Ptujski mestni statut, Gutschi in Valentan bi obiskala rimski Ptuj, Kostanjevec visoki srednji vek v času Gospodov Ptujskih, Ostrman Renault pa 20. stoletje z drugo svetovno vojno, ker se o tem obdobju po njenih besedah najmanj govori.
Preberite še:
Razlika med dobrim in odličnim vodenjem je v pripravljenosti na nenehno učenje
Valentan vsem tistim, ki bi si želeli postati turistični vodniki svetuje, naj bodo radovedni, odprtega duha in da naj se redno udeležujejo izobraževanj in strokovnih srečanj.
Ostrman Renault ta poklic opiše kot primeren za tiste, ki cenijo vseživljenjsko učenje.
Ostroško dodaja, da mora vodnik o mestu govoriti z navdušenjem in da je poznavanje tujih jezikov velika prednost, Slavko Kostanjevec pa poudarja, da je poglobljeno poznavanje zgodovine sicer temelj dela, obiskovalcem pa je treba predstaviti predvsem zgodbo in čar mesta, ne le suhoparnih podatkov.
Priložnost za bodoče vodnike
Kdor bi si podoben način dela in razmišljanja želel preizkusiti tudi sam, bo priložnost predvidoma dobil že jeseni, ko Javni zavod Ptuj namerava organizirati izobraževanje za lokalne turistične vodnike. Dodatne informacije so na voljo na naslovu [email protected].
