Slika je simbolična (Foto: Bobo).
Kljub schengenskemu območju Avstrija izvaja mejne kontrole na meji s Slovenijo. Ministrstvo za notranje zadeve opozarja, da je stanje na meji nedopustno. Kaj o tem menijo občine na slovenski strani?

Avstrija je na nadzor na meji z Madžarsko in Slovenijo kljub schengenskemu območju začela izvajati novembra 2017, pri čemer je kot razlog navedla teroristično grožnjo. Nato je nadzor ves čas podaljševala, vsakič za novo zaporedno šestmesečno obdobje.

Maja je Evropsko komisijo obvestila, da ponovno podaljšuje nadzor na mejah z Madžarsko in Slovenijo. Med razlogi za to so na Dunaju tokrat navedli tudi vojno v Ukrajini, nadzor pa so podaljšali za pol leta. 

Kakšno je stališče obmejnih občin do avstrijskega nadzora smo preverili na občini Šentilj in Gornja Radgona. Sta občini v preteklosti Avstrijo že pozivali k ukinitvi nadzora? 

Mejne kontrole nepotrebne in v nasprotju s temelji Evropske unije

»Menimo, da so mejne kontrole tako kot se izvajajo v sosednjih državah v celoti nepotrebne in v nasprotju s temelji Evropske unije, ki govorijo o prostem pretoku blaga in ljudi,« so za nas povedali na občini Gornja Radgona. 

Župan Stanislav Rojko pravi, da so takšni ukrepi potrebni zgolj v času izrednih razmer.

Podobno stališče zavzemajo na občini Šentilj, kjer izpostavljajo težave, ki jih kontrole predstavljajo za delavce migrante.

»Mejnih kontrol ne odobravamo, saj je našem območju kar nekaj dvolastnikov zemljišč ter delavcev, ki prehajajo mejo zaradi opravljanje dela ter jim mejne kontrole časovno otežujejo prehode,« so jasni. 

Preprečiti želijo, da bi orožje z vojnega območja prišlo v Avstrijo in vstop teroristov

Od 12. maja velja nov razlog za nadzor, in sicer nevarnost tihotapljenja orožja iz Ukrajine na mejah s Slovenijo in Madžarsko.

Kot dodaten razlog je Avstrija navedla organizirani kriminal oziroma nevarnost, da bi v državo po že uveljavljenih poteh prišli teroristi.

»Zapiranje mej pri organiziranem kriminalu ne predstavlja ovir,« razlagajo na radgonski občini. Menijo, da je v tem primeru potreben drugačen način nadzora:

»Nenazadnje imamo v vseh državah Evropske unije tudi obveščevalne agencije, tako vojaške kot civilne, Europol, ki so prava podlaga za spremljanje mednarodnih kriminalnih tokov.«

Zapiranje mej ni v duhu dobrih medsosedskih odnosov

Občina Šentilj Avstrije k ukinitvi nadzora na meji zaenkrat ni pozivala. Nasprotno si v občini Gornja Radgona aktivno prizadevajo k umiku nadzora. 

»Lokalna skupnost v dvostranskih stikih s kolegi iz Avstrije na to problematiko opozarja ob vsaki priložnosti, ki se ponudi,« pojasnjuje Rojko.

Na radgonski občini dodajajo, da zapiranje mej gotovo ni v duhu dobrih medsosedskih odnosov. »Ukrepi na mejnih prehodih in sploh kontrolah prebivalstva morajo biti sorazmerni s stopnjo ogroženosti,« so jasni. 

Menijo, da na nivoju Evropske unije to ni usklajeno in da bi razlogi za izjemne kontrole na meji morali biti bolj dorečeni. »Države članice Evropske unije, pa bi lahko zgolj izjemoma zlasti pa znotraj schengenskega okvirja izvajale neposredni nadzor na sami meji.«

Dodajajo, da ta ne bi smel trajati več kot 30 dni od ocene posamezne države, da je varnostna situacija taka, da zahteva poostren nadzor državnih mej znotraj Evropske unije.

Ministrstvo: Slovenija opozarja na nedopustno stanje na meji med Slovenijo in Avstrijo

Tudi ministrstvo za zunanje zadeve opozarja, da nadzor na slovensko-avstrijski meji ni utemeljen in je zato neupravičen. 

»Slovenija na različnih ravneh v okviru Evropske unije in tudi na dvostranskih srečanjih opozarja na nedopustno stanje o nadzoru na meji med Slovenijo in Avstrijo,« so za nas pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve. 

Kot pravijo, je bilo tako tudi na zadnjem zasedanju Sveta notranjih ministrov Evropske unije, ki je bilo 10. junija v Luksemburgu. 

Na tem zasedanju so ministri potrdili mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom o prenovljenem schengenskem zakoniku, katerega cilj je vzpostaviti odporno in močno schengensko območje, pripravljeno na obvladovanje novih izzivov pri upravljanju zunanje meje Evropske unije in notranjih meja tega območja ter zagotoviti njegovo ustrezno delovanje. 

Nadzor na meji mora biti začasen ukrep

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je predstavila slovensko stališče. To predlog prenovljenega schengenskega zakonika načelno podpira, izpostavila pa je zlasti določbo o vzpostavitvi začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah. 

»Slovenija načelno ne nasprotuje začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, vendar mora biti ta vedno skladen z načeli proporcionalnosti in nujnosti, predvsem pa mora biti to začasen ukrep, uveden šele, ko so izčrpani drugi alternativni ukrepi,« pojasnjujejo na ministrstvu za zunanje zadeve.

Na ministrstvu dodajajo, da več držav članic že vrsto let ohranja nadzor na notranjih mejah v nasprotju s temeljnim načelom schengenskega območja, in – kot je nedavno ugotovilo Sodišče Evropske unije – tudi v nasprotju z obstoječim pravnim redom. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice