Kako daleč je projekt ptujske obvoznice?
Poslanka poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Suzana Lep Šimenko je na pristojne ministre naslovila ustno poslansko vprašanje v povezavi s projektom ptujske obvoznice.
Prometni kaos na Ptuju
Glavna cesta Ptuj–Ormož se na odseku od Markovcev proti Ormožu pospešeno gradi, odsek Hajdina–Markovci v izmeri približno deset kilometrov, pa še vedno ni umeščen v prostor.
»Posledično se seveda na Ptuju in v okolici soočamo z zelo velikim prometnim kaosom, ceste so preobremenjene ne zgolj z avtomobili, ampak tudi s tovornim prometom. Zato si seveda želimo, da bi se tudi ta odsek v kratkem umestil in dokončal,« je opozorila Lep Šimenko.
Lep Šimenko je na pristojna ministra naslovila vprašanja o napredku umeščanja ptujske obvoznice v državni prostorski načrt, natančni trasi projekta, možnostih alternativnih variant ter predvideni časovnici izvedbe.
Novak: Srh me spreleti
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je dejal: »Kar srh me spreleti, ko zagledam datum, julija 2003 je bila dana pobuda. 20 let plus. Mi smo z nekimi spremembami predpisov omogočili, da bodo DPN-ji sprejemani v dveh letih.«
Kot je pojasnil Novak, je leta 2022 prišlo do odločitve, da se nadaljuje z delom na tako imenovani optimizirani trasi, varianti S5.
Do 30. novembra so se pridobivala mnenja k tej študiji variant in okoljskemu poročilu, zdaj pa še na mnenje o ustreznosti. Roj je do 15. decembra.
»Glede na predpise imajo naši kolegi naročilo, da če mnenja niso pridobljena v tem času, se šteje, da so dana. To je zdaj ta novi pogoji, ki smo ga dali v predpise,« je še dejal Novak.
Minister je napovedal, da bo ministrica za infrastrukturo v decembru potrdila študijo variant in projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, po čemer bo sledil sklep o javni razgrnitvi študije na prizadetem območju.
Glede na predpisano enomesečno javno razpravo pričakujejo, da bo ta potekala v januarju, po zaključku katere bo skupaj z ministrico potrdil dokončno ureditev, ob predhodnem soglasju lokalne skupnosti, s čimer naj bi se zaključil razmislek o variantnih rešitvah.
»Se pa z ministrico zelo trudiva in svoje sodelavce na obeh straneh dajeva k temu, če bomo januarja imeli zaključek razprave, potrditev, da bo, namesto do leta 2027 in 2028, ko so prvotno načrtovali, državni prostorski načrt sprejeman, da to naredijo v letu 2026. Zakaj?
Nekaj bom tudi poenostavil vsebino teh dokumentov v predpisu, ki ga kot minister lahko popravim, to je pravilnik ministra, in pa tudi eno uredbo Vlade, tako da bodo lahko že februarja dobili nalogo, da pripravljajo državni prostorski načrt s ciljem imeti javno razpravo tudi o državni prostorski načrt kot končni rešitvi v letu 2026, in da se potrudijo, da imajo konec leta 2026, začetek 2027 državni prostorski načrt tudi sprejet.
No, s tem bo pogoj za nadaljnje delo, projektiranje in izvedbo dejansko skrajšan najmanj za tista tri leta, ki ste jih do zdaj imeli.«
Bratušek ni želela govoriti o časovnici
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je potrdila, da se ukvarjajo samo še z eno traso in da verjame, da bodo uresničili vse, kar je minister povedal.
»Seveda to ne pomeni, da je stvar zaključena. Lahko se spomnimo kakšne druge ceste na tistem vašem koncu, kjer je res tudi po javnih obravnavah stvar trajala še zelo zelo dolgo. Ampak kakorkoli, mislim, da smo tudi tukaj stvari premaknili. Upajmo, da čim prej.«
Bratušek o časovnici ni želela govoriti.
»Ampak res se trudimo, da se stvari na področju prostorskega umeščanja, kar se tiče državnih prostorskih načrtov, uresničujejo čim hitreje. Mislim, da se tedensko sestaja delovna skupina, kjer sodelujeta oba državna sekretarja, tako ministrstvo za naravne vire in prostor kot naš. Kar veliko stvari smo premaknili in verjamem, da bomo tudi to, tako kot je povedal minister,« je še dodala.
PREBERITE ŠE:
Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico opozarja na domnevne manipulacije s študijo hrupa
Civilna iniciativa za ptujsko obvoznico je medtem naslovila uradne pritožbe na Komisijo za preprečevanje korupcije, Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, Varuha človekovih pravic in Evropsko komisijo, saj po njihovem mnenju državna študija o prometnem hrupu prikazuje prenizke vrednosti in ne odraža dejanskega stanja ob cesti.
Po besedah Civilne iniciative meritve niso bile izvedene pošteno. Kot so zapisali, je bil mikrofon postavljen za ograjami ali zidovi, merilna oprema ni zajela fasad in spalnic, meritve so potekale v kratkih intervalih ali manj obremenjenih obdobjih, uporabljena metodologija pa ni bila skladna z evropskimi standardi.
Civilna iniciativa je mnenja, da lokacije meritev, predvsem ob trgovskih centrih TUŠ, že same po sebi zmanjšujejo izmerjeni hrup, kar daje zavajajočo sliko. Po njihovih navedbah prebivalci dejansko doživljajo bistveno več hrupa, tudi ponoči do 70 decibelov in več, država pa zaradi odlašanja z gradnjo tretjega odseka hitre ceste Ptuj–Ormož ne razbremeni naselij.
Civilna iniciativa meni, da protihrupne ograje problem le delno zakrijejo in ne zmanjšajo škodljivih snovi v zraku.
Zaradi teh ugotovitev in sumov manipulacij uradnih študij je civilna iniciativa pristojne institucije obvestila o domnevnih nepravilnostih in o tem transparentno informirala javnost.
