Civilna iniciativa podpira rekonstrukcijo ceste Ptuj–Spuhlja, a med drugim opozarja na manjkajoče gradbeno dovoljenje in nerešeno vprašanje zalednih vod.
Civilna iniciativa za Ptujsko obvoznico projekt rekonstrukcije glavne ceste Ptuj–Spuhlja podpira, saj ta izpolnjuje ključne zahteve krajanov.
Cestišče se v širino ne bo širilo, ohranjena pa bo tudi enaka niveleta, kar pomeni, da bo omejitev hitrosti ostala pri 50 kilometrih na uro. To sta bila osnovna pogoja, zaradi katerih prebivalci posegu ne nasprotujejo.
Kljub temu pa iniciativa opozarja, da gre pravno gledano za rekonstrukcijo, ki zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja. Poleg tega projekt po njihovih navedbah ne rešuje vprašanja zalednih vod, čeprav je to zakonsko določeno in je bilo prebivalcem obljubljeno na javni razgrnitvi.
Iniciativa poudarja tudi, da je nujno odpraviti vse doslej izpostavljene napake in pomanjkljivosti, da bo projekt lahko izveden zakonito, strokovno in brez zapletov.
Civilna iniciativa opozarja na napake v projektni dokumentaciji
Iniciativa opozarja na dokumentacijo, ki so jo prejeli od izvajalcev na terenu, ki delujejo po zahtevah Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Gre za projekt »Katastrska situacija Spuhlja« (št. projekta 14/10), v katerem so zaznali določena neskladja.
Po njihovih navedbah projekt nikakor ne predstavlja zgolj »vzdrževalnega dela v javno korist«, kot je zapisano v tehničnem poročilu, temveč gre za rekonstrukcijo v polnem obsegu.
V dokumentaciji je namreč predvidena gradnja novega krožišča, širitev območja ceste izven obstoječega cestnega sveta z odkupi zemljišč, rekonstrukcija mostu čez Rogoznico, gradnja avtobusnih postajališč, ureditev cestne razsvetljave ter posegi v komunalno infrastrukturo.
Trdijo, da vse našteto presega definicijo običajnega vzdrževanja po zakonu o cestah. »Zato je pravno gledano obravnavan kot rekonstrukcija, za katero je po gradbenem zakonu potrebno gradbeno dovoljenje,« so zapisali.
Če bi investitor nadaljeval delo brez ustreznega dovoljenja, bi se po opozorilih iniciative izpostavil resnemu tveganju inšpekcijske ustavitve del, pravni negotovosti pri razlastitvah in celo morebitnim odškodninskim zahtevkom.
Izpostavili devet napak
V nadaljevanju so podrobneje opisali, kje vidijo največje težave, ki bi lahko povzročile tako pravne kot tehnične zaplete.
1. Zaledne vode ostajajo nerešene
Po navedbah iniciative v projektni dokumentaciji ni prikazanih rešitev za odvajanje zalednih vod, kot so jarki, drenaže in ponikovalnice. Gre za elemente, ki so jih domačini na javni predstavitvi pričakovali, saj so jim bile obljubljene rešitve za zaščito pred poplavami. V Spuhlji so namreč poplave že povzročile precej škode, zato je njihovo preprečevanje nujno. Če zaledne vode ne bodo urejene, bi to lahko povzročilo zamakanje, poplave ter s tem povezana pravna in odškodninska tveganja.
2. Napačna pravna kvalifikacija del
Iniciativa opozarja tudi na nejasnosti v sami opredelitvi del. V dokumentaciji je projekt označen kot vzdrževanje v javno korist, v katastrskem elaboratu pa je opredeljen kot rekonstrukcija. To pomeni, da bi se dela izvajala brez ustreznega gradbenega dovoljenja.
3. Sklicevanje na razveljavljen zakon
V dokumentaciji je naveden zakon o cestah iz prejšnjih let, ki pa je bil medtem že razveljavljen. Ker je treba projekt uskladiti z veljavnim zakonom, gre po oceni iniciative za formalno napako, ki lahko povzroči dodatne zaplete v postopkih.
4. Neskladja v dolžini odseka
Kot posebej problematično izpostavljajo tudi nejasnosti pri dolžini odseka. V projektu je odsek naveden do kilometra 1+860, medtem ko je v katastrskem elaboratu obdelan le do kilometra 1+800. Zaradi tega ni jasno, na katerem območju se bo dejansko izvajal poseg.
5. Manjkajoči načrti in elaborati
V dokumentaciji manjkajo nekateri ključni načrti, med drugim elaborat prometnih zapor, načrt za varstvo zdravja pri delu, načrt ravnanja z odpadki in popisi del. Brez teh dokumentov gradbišča sploh ne bi smeli odpreti, kar lahko povzroči zamude in dodatne stroške.
6. Težave pri tipskih profilih in odvodnjavanju
V projektni dokumentaciji niso prikazani elementi za odvodnjavanje zalednih vod, poleg tega so po oceni iniciative v tipskih profilih cest v naselju zapisane nelogične rešitve, kot so bankine, ki niso primerne za takšna območja. To pomeni, da tehnična rešitev ni ustrezno podprta in bi lahko zahtevala popravke že med samo gradnjo.
7. Napake v katastrskem elaboratu
Iniciativa je v katastrskem elaboratu našla več napak, kot so napačno navedene površine, nejasne oznake, nepregledno številčenje ter celo tipkarske napake. Dokumentu manjka tudi podpis pooblaščenega geodeta. Zaradi teh pomanjkljivosti bi lahko bil elaborat na Geodetski upravi zavrnjen, kar bi onemogočilo izvedbo razlastitev ali odkupov zemljišč.
8. Formalne pomanjkljivosti dokumentacije
Celotna dokumentacija je predložena zgolj v elektronski obliki, brez potrebnih podpisov in žigov. Iniciativa opozarja, da je zaradi tega formalno nepopolna in kot taka ne izpolnjuje vseh pogojev, ki jih predpisuje zakonodaja.
9. Manjkajo odgovorni projektanti
Kot zadnjo pomanjkljivost so izpostavili odsotnost imen odgovornih projektantov za posamezne stroke, med drugim elektrotehnične in hidrotehnične. Zaradi tega ni jasno, kdo nosi odgovornost za posamezne dele projekta, kar bi lahko kasneje zahtevalo dodatne dopolnitve in pojasnila.
