Dravske elektrarne Maribor, ki upravljajo osem velikih in šest malih hidroelektrarn ter pet sončnih elektrarn, bodo letošnje leto sklenile s pozitivnim poslovnim izidom. V prihodnjih letih načrtujejo več velikih investicij, tudi v obnovljive vire.
Dravske elektrarne Maribor so na današnji novinarski konferenci predstavile poslovanje družbe, izvedbene in strateško-razvojne projekte, ki jih načrtujejo v naslednjih letih in cilje družbe do zaključka tega desetletja.
Letošnje leto je zaznamovalo nadpovprečno poslovanje, a tudi poplavni valovi in kibernetski napad na Holding Slovenske elektrarne.
Letošnji načrt proizvodnje električne energije dosegli že v začetku novembra
Kot je povedal generalni direktor Damjan Seme, Dravske elektrarne Maribor predstavljajo četrtino celotne slovenske proizvodnje električne energije; v kriznih razmerah tudi kak odstotek več.
Poudaril je, da so Dravske elektrarne Maribor letošnji plan proizvodnje 2450 GWh dosegle že 2. novembra.
Do zaključka leta se pričakujejo, da bo proizvedene 2950 GWh električne energije, kar je približno pet odstotkov nad desetletnim povprečjem.
Družba trenutno upravlja z osmimi velikimi hidroelektrarnami, šestimi malimi in mikro hidroelektrarnami ter petimi sončnimi elektrarnami.
»Pričakovati je, da se bo poraba še povečevala, zato je zelo pomembno, da bomo imeli na drugi strani tudi vse več novih obnovljivih virov energije,« je dejal Seme: »Že zdaj zagotavljamo 85 odstotkov vse slovenske proizvedene električne energije iz obnovljivih virov.«
Dravske elektrarne leto zaključujejo z dobičkom
Vrednost investicij letos je bila ocenjena na 36 milijonov evrov, realizacija pa bo v višini 30 milijonov evrov.
Kot je povedal pomočnik direktorja za ekonomske zadeve Aleksander Brunčko, ocenjujejo, da bodo leto končali z okoli 76 milijoni evrov prihodkov, kar je osem milijonov evrov več kot leta 2022.
»Planiran rezultat je 15 milijonov evrov čistega poslovnega izida. Tudi ta je približno za 1,2 milijona višji od prejšnjega leta,« je dejal.
Pojasnjujejo, da bo močan investicijski cikel, v katerega so zakorakale Dravske elektrarne Maribor, pomenil tudi dvig števila zaposlenih in bo imel več pozitivnih vplivov na lokalno in regionalno gospodarstvo ter zeleni prehod.
Hidrološko ugodno leto, a naporno in na določenih predelih katastrofalno
Letošnje leto so zaznamovale obilne padavine in poplave.
V Dravskih elektrarnah Maribor so v petkrat oziroma 22 dni obratovali skladno s 'pravilnikom o visokih vodah', kar pomeni, da se pretoki na vsaj eni hidroelektrarni dvignejo nad 800 kubičnih metrov na sekundo in so ekipe sodelavcev neprekinjeno na objektih.
Med izzivi letošnjega leta je bilo tudi spopadanje s posledicami kibernetskega napada na Holding Slovenske elektrarne. Ker je preiskava še v teku, podrobnosti še ne razkrivajo.
»Lahko pa vam zagotovim kot odgovorna oseba Dravskih elektrarn, da so pred, med in zatem naše hidroelektrarne delovale varno in zanesljivo,« je povedal Seme.
Načrtovani projekti kot pomemben doprinos energetskim ciljem države glede zelenega prehoda
Obseg in učinkovitost proizvodnje želijo povečati z obsežnimi naložbami. Med strateškimi projekti izpostavljajo predvsem rekonstrukcijo hidroelektrarne Formin - najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave.
Zaključek sanacije dovodnega kanala se predvideva do konca avgusta 2027.
V naslednjih letih načrtujejo tudi razširitev sončne elektrarne na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. V tem trenutku se čaka sklep Vlade Republike Slovenije o pričetku državnega prostorskega načrta.
Še v tem desetletju želijo zgraditi 600 milijonov evrov vredno črpalno elektrarno Kozjak, pri katerih prihaja do nasprotovanj lokalnega prebivalstva. Kot je razložil izvršni direktor za strateške, razvojne in inovativne projekte v podjetju Boštjan Gregorc, gre za nekakšen hranilnik, ki bo deloval na višini 700 metrov.
Vetrne elektrarne načrtujejo na območjih Ojstrice na Koroškem, Rogatca in Paškega Kozjaka, manjšo pa še v Loškem potoku, za katero že imajo gradbeno dovoljenje in bo zgrajena naslednje leto.
»V celoti se držimo zakonodaje in procedure, ki je potrebna za uresničitev projektov,« je dejal Gregorc. Seme je glede nasprotovanja dela lokalnega prebivalstva tako za projekt Ojstrica kot tudi za Kozjak dejal, da je zelo pomembna kritična masa ljudi: »Če je od te nekaj ljudi proti, še ne pomeni, da so proti vsi. Če nam ne bo uspelo zgraditi dodatnih zmogljivosti, bomo pač uvozno odvisni ali pa bomo brez električne energije.«
»Glede na informacije, ki jih imam, menim, da niso vsi ljudje v Dravograjski občini a priori proti. Treba je stopiti pred ljudi in jim predati vse informacije in pustimo zdaj ministrstvu, da oddela, kar se tiče umeščanja v prostor,« je še povedal.
Med načrtovanimi projekti so izpostavili še pilotno geotermično elektrarno Čentiba in trajnostno upravljanje s sedimenti Ptujskega jezera.
