Po tradiciji je sreda med Kurentovanjem rezervirana za kurentove in korantove skupine. Mali in veliki demoni, njihovi spremljevalci hudiči, pernati in rogati - danes so 'ružili' na Ptuju.
Najprej smo zaslišali majhne zvonce, ko so Mestni trg preplavili otroci, kasneje so jim sledile stotine rogatih in pernatih kurentov in korantov. Pred mestno hišo smo tako lahko videli preko 800 kurentov in korantov.
Najprej so se predstavili mladi pokači iz Ribiške poti, ki delujejo pod mentorstvom Zvonka Križaja Zokija, drugega princa karnevala. Sledil je prihod malih kurentov in korantov, nato so se predstavili pokači iz Župečje vasi, za njimi pa so mestni trg napolnile skupine kurentov in korantov.
Prvič pa so na Dnevu kurentovih in korantovih skupin podelili znake in plaketo Zveze društev kurentov. Posthumno je zlato plaketo prejel Darko Cafuta, 17. princ karnevala, za izjemne organizacijske dosežke in mentorsko delo na področju varovanja kulturne dediščine.
Kurentovanje je sicer največji slovenski pustni karneval, ki ga pripravljajo že od leta 1960, domovanje koranta pa so Markovci.
Lik kurenta se sicer dokumentirano pojavlja že od leta 1880. Karneval se je razvil v ljudski običaj, ki se začne s prvim skokom kurentov in doseže vrhunec na pustno nedeljo – takrat se odvije pustna povorka.
Leta 2012 so bili obhodi kurentov vpisani v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine ministrstva za kulturo, tri leta kasneje pa jih je Vlada Republike Slovenije razglasila za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena.
Leta 2017 so obhodi kurentov prišli tudi pod okrilje organizacije Unesco, ki jih je vpisala na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Vsako leto pa je pomemben dogodek kurentov in korantov sreda, ko preplavijo Ptuj. Tudi letos se je 'ruženje' razlegalo daleč naokoli.
