Svet se je na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2025, poslovil od papeža Frančiška, prvega papeža iz Latinske Amerike in človeka, ki je v ospredje postavljal sočutje, skromnost ter pozornost do revnih in zapostavljenih.
Umrl je v 88. letu starosti v Vatikanu, dan po tem, ko se je še zadnjič pojavil v javnosti in z okna svojega bivališča Domus Sanctae Marthae pozdravil vernike.
Njegova smrt je znova odprla razmislek o vlogi papežev v sodobnem svetu, hkrati pa prebudila spomine na edinega papeža, ki je Slovenijo obiskal na uradnem obisku – Janeza Pavla II. Njegov obisk v Mariboru leta 1999 še danes velja za enega najpomembnejših trenutkov v zgodovini mesta in slovenske Cerkve.
V uredništvu smo ob tej priložnosti iz arhiva izbrskali fotografije z dneva, ko je mariborska Betnava postala središče verskega dogajanja. To je bilo 19. septembra 1999, ko se je v Mariboru odvijala slovesnost beatifikacije Antona Martina Slomška – edine tovrstne razglasitve na slovenskih tleh, ki jo je osebno opravil papež.
Največji shod ljudi v zgodovini Slovenije
Janez Pavel II. je leta 1999 na letališče v Mariboru prispel dopoldne in se s papamobilom takoj odpravil proti Betnavski poljani, kjer je bilo pripravljeno prizorišče za glavno slovesnost njegovega drugega uradnega obiska v Sloveniji.
Po ocenah se je tam zbralo med 160.000 in 200.000 ljudi, kar dogodek postavlja na sam vrh množičnih zborovanj v zgodovini države.
Ob deseti uri je papež prispel na prizorišče, kjer so ga pozdravili kardinali, škofje, duhovniki in verniki iz vse Slovenije in tujine. Somaševanje je vodil domači škof Franc Kramberger.
Papež je ob začetku maše opravil uradni obred beatifikacije, pri čemer je Slomška razglasil za blaženega in določil, da njegov god obeležujemo 24. septembra, na dan njegove smrti.
Molitev v stolnici in srečanja s predstavniki države
Po osrednji slovesnosti se je papež zadržal še v mariborski stolnici, kjer je molil na grobu blaženega Slomška in se srečal z udeleženci slovenske sinode.
Ob koncu obiska se je v letališki stavbi srečal še z mariborskim županom Borisom Sovičem ter predsednikom države Milanom Kučanom. Zvečer je poletel nazaj v Rim.
Papežev križ – simbol, ki je zamenjal lokacijo
Ob spominu na zgodovinski obisk leta 1999 številne Mariborčane preveva tudi vprašanje, kaj se je zgodilo z velikim belim križem, ki je skoraj dve desetletji stal ob majhnem griču pri Betnavskem gozdu, na kraju beatifikacije. Križ, postavljen v spomin na papežev obisk, je bil dolga leta priljubljena romarska in spominska točka.
Kot so pojasnili na Nadškofiji Maribor, je bilo zemljišče, na katerem je stal križ, prodano, sam križ pa zaradi dotrajanosti odstranjen in dan v obnovo.
Po njeni zaključitvi so se odločili, da bo križ postavljen na novo lokacijo – ob cerkev v Košakih, ki je posvečena prav blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Nadškofija poudarja, da je tako simbolni pomen križa ohranjen in dostopen vernikom še naprej.