Med 1. in 6. junijem bo tudi v Sloveniji potekala globalna pobuda 'Recite živjo', katere cilj je z majhnim prijaznim dejanjem omiliti posledice v pandemičnem letu izgubljenih družabnih trenutkov.
Obsežna raziskava, ki so jo v štirih evropskih mesti izvedli na pobudo dunajske pražarne kave Julius Meinl, je pokazala, da je bilo izgubljenih priložnosti za stike v štirih evropskih mestih kar 13 milijard, sodelujoči pa so potrdili, da so od vseh aktivnosti med zaprtjem družbe najbolj pogrešali prav kavico s prijatelji.
Pomen priložnostnih stikov potrjujejo tudi strokovnjaki za duševno zdravje, ki poudarjajo, da nam takšni naključni pogovori z neznanci zagotavljajo občutek vključenosti v skupnost, kar 81 odstotkov ljudi pa meni, da pogovor z neznancem ali prijateljem pozitivno vpliva na njihovo počutje.
Pobudi 'Recite živjo' se je pridružilo več kot šestdeset kavarn po vsej Sloveniji, v katerih bodo obiskovalci od 1. do 6. junija ob vsakem naročilu kave Julius Meinl prejeli kuponček za brezplačno kavo, ki ga lahko podarijo naprej - prijatelju, neznancu, ki pravkar vstopa v kavarno, ali nekomu, ki si kavice ne more privoščiti sam.
Na vzhodu Slovenije so se pobudi pridružile kavarne:
- Mojito, Maribor
- E-caffe, Maribor
- Moja Kavarna, Maribor
- Skipper, Maribor
- Papagayo, Maribor
- Pause Cafe, Maribor
- Gams, Slovenska Bistrica
- Komabar - Ravne, Ravne na Koroškem
- In Golf, Celje
- Hof caffe, Celje
- In Caffe, Celje
- Central Caffe, Slovenske Konjice
- Panorama, Celje, Šmartinsko Jezero
- Marko Caffe, Zreče
- S Caffe, Loče
- Kavarna Trunk, Podčetrtek
- Platinum, Žalec
- Kavarna Lucifer, Velenje
- Lounge Bar Venezia, Velenje
- Renome cafe, Velenje
- Val de Petrus CAFFE, Mozirje
- Kava bar Žako, Mozirje
- Cafe City, Murska Sobota
- Art caffe, Murska Sobota
- Micron cafe, Odranci
- Postaja bar, Gornja Radgona
- Cafe Plaza, Gornja Radgona
»Vsi vemo, kako težko je bilo preteklo leto. Ne le, da smo pogrešali bližnje, težko je bilo stkati tudi nova poznanstva. Zdaj so trenutki, ko lahko pozdravimo prijatelja ali začnemo pogovor s popolnim neznacem zlata vredni. Zato se resnično veselimo pobude 'Recite živjo', s katero želimo pomagati ljudem, da z drobno pozornostjo ponovno navežejo stik in skupaj s starimi znanci ali novimi prijatelji uživajo v malih trenutkih,« je razloge za pobudo opisal Tomaž Milič, generalni direktor Julius Meinl Slovenija.
Trenutek, ko nekomu rečemo 'Živijo!', je morda res majhen, a izjemno pomemben. »Priložnostni stiki imajo izjemen pomen za naše duševno zdravje,« poudarja mednarodno priznani britanski psiholog Geoffrey Beattie, ki je pomagal zasnovati omenjeno raziskavo.
»Klepet z natakarjem v kavarni, naključno srečanje s prijateljem na ulici ali pogovor z neznancem na avtobusu – vse to so trenutki, zaradi katerih se počutimo vključene, dajejo nam občutek, da smo del življenja v skupnosti, da smo del nečesa večjega. Čeprav so ti pogovori kratki in sestavljeni iz vsakdanjih fraz, se iz njih pogosto razvijejo tudi prava prijateljstva in partnerske zveze,« dodaja.
Pobuda ima tudi dobrodelno noto, saj bo podjetje Julius Meinl Slovenija za vsak kuponček, ki gre naprej, prispevalo pet centov društvu Humanitarček za nakup toplih obrokov za starostnike, ki živijo pod pragom revščine.
Pobudi se je pridružil tudi pesnik in pisatelj Feri Lainšček, ki je v podporo drobnim dejanjem naključne prijaznosti prispeval svojo pesem z naslovom 'Kako je ljubezni ime'.
PREBERITE ŠE:
V torek, 1. junija, bo v mariborski Moji kavarni ob 14.30 tudi pogovor ob kavi, s katerim bodo obeležili začetek globalne pobude 'Recite živjo'.
V debati, ki jo bo vodila Danaja Lorenčič, bodo sodelovali Ninna Kozorog, predsednica društva Humanitarček, pesnik în pisatelj Feri Lainšček in Branka Bezjak, urednica Štajerca, priloge časnika Večer.
Spregovorili bodo tem, kaj bo epidemija pustila za sabo, kaj je razkrila in na kaj nas je spomnila, je za seboj pustila opustošenje in povečala razlike ali morda vzbudila upanje, da lahko živimo drugače, boljše, z več človečnosti.
Dotaknili se bodo pomena osebnih stikov, naključnih dejanj prijaznosti, lepih besed, empatije in ustvarjalnosti v luči posledic epidemije.
