Ste vedeli, da je Ptujski lük edina in prva vrtnina v Sloveniji z zaščiteno geografsko označbo?

»Na lük smo ponosni, vsi lükarji mi, če glih nam oči zasolzi,« pojejo lükarji. Na Ptujskem je ostalo le še pet lükarskih kmetij, ki pridelujejo lük z zaščiteno geografsko označbo in negujejo tradicijo. Še ga spletajo v vence, v katerih je lahko šest ali dvanajst čebul.

Ptujski lük je pridelan iz avtohtone sorte ptujske rdeče čebule in je za domačine nesnovna kulturna dediščina. Kot pravijo pridelovalci, je ključ do uspeha visokokakovostnih kmetijskih izdelkov s shemami posebne kakovosti v povezovanju pridelovalcev in ustvarjanju uspešnih prodajnih poti.

Lükarji so se zato povezali v skupino pridelovalcev Ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo in za promocijo celo pridobili evropska sredstva. Z aktivnostmi želijo vplivati na znanje potrošnikov in prehrambene navade, vzgajati pa želijo predvsem mlajše generacije. Je to način, kako se boriti proti velikim multinacionalkam? Kot kaže, da.

Lük sam in tradicija spletanja v vence je del kulturne dediščine, zaklad, ki se ga trudijo ohraniti za prihodnje generacije. 

Pridelujejo ga po tradicionalnih postopkih že več kot 200 let, ponekod celo 300 let. Vseh pet kmetij pa štafeto pridelave ptujskega ponosa predaja ali je že predalo mlajšim generacijam.

»Mladi smo mogoče malo bolj zagnani, malo bolj optimistični,« nam zaupa Anja Pignar iz Kmetije Pignar.

Cena je bistveno višja v primerjavi z uvoženo čebulo, saj ročna pridelava zahteva visoke proizvodne stroške. To ptujske lükarje postavlja v neugoden položaj v primerjavi s cenovno dostopniki uvozniki hibridov.

»Nekoliko dražji je zaradi tega, ker je to vse ročno pridelano. Pobrano, prebrano, spakirano, tudi opleto je vse z rokami,« pojasni Janez Horvat iz Gočlove kmetije.

In čeprav bi se Slovenija s čebulo lahko samooskrbovala, večino še vedno uvozimo. Za razliko od uvoženega pa Ptujski lük ni obdelan s sredstvi za obstojnost, ampak potrošnik v trgovini dobi takšnega, kot je zrasel na polju.

»Vsaka čebula, ki po novem letu, ko jo prerežete, v sredini nima znakov življenja, je vprašanje, če je še živa. Verjemite, da to ni naravna stvar,« slikovito opiše Branko Majerič iz Kmetije Majerič in predsednik zelenjavne verige.

Skupno sicer na okoli desetih hektarjih njiv pridelajo preko 200 ton Ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo.

Starejše novice