Kaj se zares dogaja v štajerskem zaporu? Na očitke o zlorabah sedaj odgovarjajo pristojni

Na spletnem portalu Ptujifno smo pred dnevi objavili anonimno pismo, v katerem mariborski zaporniki izpostavljajo domnevne nepravilnosti glede delovanja pravosodnih policistov. 

Navajajo, da pisanja obsojencev iz mariborskega zapora na Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij niso prejeli niti ne razpolagajo s pritožbami zaprtih glede slabe komunikacije v tem zavodu.

»Želeli bi poudariti, da je komunikacija glavno orodje, ki ga pri svojem delu z zaprtimi osebami vsakodnevno uporabljajo pravosodni policisti, delavci oddelka za vzgojo in ostali zaposleni, da lahko življenje v zaporu poteka v skladu s pravili in da se preprečuje morebitna nesoglasja in napetosti med zaprtimi osebami. Zato v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij komunikaciji dajemo velik poudarek vse od začetnega usposabljanja pravosodnih policistov dalje,« so pojasnili.

Odnos pravosodnih policistov do obsojencev pohvaljen

Poudarajo še, da je bil »ob obisku varuha človekovih pravic v sklopu državnega preventivnega mehanizma v mesecu februarju 2020 odnos pravosodnih policistov do obsojencev pohvaljen.«

Citirali so tudi navedbo iz poročila državnega preventivnega mehanizma: »Da smo na obsojeniškem oddelku, v pogovorih z obsojenci (v večini primerov) glede dela pravosodnih policistov slišali pohvale (podobno to velja tudi za priporni oddelek), da so pri svojem delu profesionalni in korektni.«

Sum na prekoračitev pooblastil pravosodnih policistov obravnavajo po predvidenih postopkih

Iz Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij so še odgovorili, da »vsakršen sum na prekoračitev pooblastil pravosodnih policistov obravnavamo resno in po predvidenih postopkih. Prijav glede fizičnega nasilja ne beležimo. Če govorimo o uporabi prisilnih sredstev, je potrebno poudariti, da gre pri njihovi uporabi za občutljiv poseg v osebno svobodo in dostojanstvo posameznika, zato morajo pravosodni policisti upoštevati vse zakonske podlage, strokovna pravila, načela in tehnična navodila proizvajalca ter se za uporabo nenehno usposabljati ter izpopolnjevati.«

V ustanovi stremijo k temu, »da se različne situacije obvladujejo predvsem z milejšimi ukrepi in postopki brez uporabe sile oziroma je upoštevano načelo sorazmernosti.«

Uporaba prisilnih sredstev se je zmanjšala

Poudarili so še, da morajo »zavodi redno poročati o uporabi prisilnih sredstev, vsi primeri pa so skrbno preučeni. Lani se je na ravni celotne uprave uporaba prisilnih sredstev zmanjšala za 37 odstotkov. Vsekakor pa uporabe telesne sile, ki je ena od oblik prisilnih sredstev, opredeljenih v predpisih, ne gre enačiti s fizičnim nasiljem, ki je v vsaki pojavni obliki nedopustno.«

Odločno tudi zanikajo navedbe, »da naj bi v zameno za ugodnosti zaprte prisiljevali v dajanje kakršnih koli izjav.«

Pojasnjujejo še, da so »vsi jedilniki v zaporu pripravljeni skladno z normativi, upoštevaje ustrezno energijsko vrednost obroka in prehransko pestrost. Zaprte osebe dobivajo hrano, ki zadošča za ohranitev njihovega zdravja in popolne telesne sposobnosti - dnevno imajo zagotovljene tri obroke: zajtrk, kosilo in večerjo.«

Pri tem izpostavljajo predvsem, da se »vsi obroki hrane pripravljajo na podlagi normativov, ki so verificirani pri pristojni državni instituciji, in se enotno uporabljajo v vseh zavodih.«

»Vsem željam zaprtih oseb pa, žal, nikoli ni moč zadostiti«

»Na generalnem uradu obravnavamo tudi pritožbe glede zagotavljanja hrane v zaporu, ki pa se po večini izkazujejo za neutemeljene. Zavod Maribor v tem oziru ne izstopa po številu pritožb, vsem željam zaprtih oseb pa, žal, nikoli ni moč zadostiti. Navedbe, da zaposleni v zavodu Maribor koristijo prehrano zaprtih, so žaljive in jih zavračamo,« so jasni.

Obiski v zaporu se, po navedbi Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, ves čas izvajajo v skladu z varnostnimi standardi in priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Na Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij se zavedajo pomena »stikov zaprtih oseb z zunanjim svetom, zato smo z dnem 18. majem 2020 preklicali prepoved obiskov zaprtih oseb, obiski v zaporih in prevzgojnem domu pa so se s preklicem epidemije v državi dodatno sprostili.«

Pojasnjujejo še, da je »organizacija obiska odvisna od prostorskih in drugih možnosti posameznega zavoda. Glede na trenutne razmere smo dolžni poskrbeti za zaščito življenja in zdravja zaprtih oseb in naših zaposlenih ter z ustreznimi ukrepi, ki so usklajeni s pristojnimi institucijami, preprečevati morebitne okužbe z novim koronavirusom oziroma zmanjševati tveganja zanje.«

»V mariborskem zavodu je zaključena prenova prostorov za obiske, česar smo izjemno veseli, saj se bodo kljub nekaterim omejitvam možnosti obiskovanja zaprtih oseb nedvomno izboljšale,« so še dodali.

»Strokovna obravnava zaprtih poteka po različnih programih, njen cilj je usposabljanje zaprtih za življenje po odpustu.«

Opozarjajo še, da so »obtožbe na račun slabega dela »pedagoške službe« pogosto odraz nezadovoljstva zaprtih oseb, ki je povezano z željami zaprtih po doseganju ugodnosti in neizpolnjevanju kriterijev zanje.«

Dodajajo, da »strokovna obravnava zaprtih v zavodu poteka po različnih programih, njen cilj pa je usposabljanje zaprtih oseb za življenje po odpustu. Strokovno obravnavo v zaporu izvajajo pedagogi, psihologi, socialni delavci, vzgojitelji, učitelji, učitelji praktičnega pouka, delovni terapevti in zdravstveno osebje. Obsojenca usmerjajo v tisto obliko obravnave, ki jo potrebuje ter ga motivirajo za vključitev v različne dejavnosti in aktivnosti.«

Pojasnjujejo še, da se v zavodu izvajajo tudi posebne oblike obravnav:

• obravnava storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost,
• obravnava oseb s težavami zaradi uživanja drog in alkohola,
• obravnava oseb, ki so storilci nasilja,
• sodelujejo pri organizaciji in motiviranju zaprtih oseb za delo in delovno terapijo,
• jih motivirajo za vključevanje v izobraževanje in
• usklajujejo prostočasne dejavnosti.

Poudarjajo še, da v skladu z določbo kazenskega zakonika o namenu kaznovanja ob spoštovanju človeškega dostojanstva in osebnosti storilca kaznivega dejanja omogočajo, da se storilcu z ustrezno sankcijo omogoči dostojna vključitev v skupno družbeno okolje.

Ravno zato, ker zaporna kazen predstavlja grob poseg v celovitost posameznika, pa so ves čas tudi pod drobnogledom različnih nadzorstvenih institucij, ki očitanih nepravilnosti iz pisma, ne ugotavljajo.