Gregor Bedrač (foto: osebni arhiv)
S stojnic v večjih mestih je že zadišal prvi letošnji pečen kostanj. Za to je poskrbel tudi Gregor Bedrač iz okolice Ptuja.

Gregor Bedrač iz Krčevine pri Vurbergu je kostanj rad nabiral že kot otrok, svoje veselje pa mu je kasneje uspelo spremeniti v dober posel.

»Sprva sem nabiral samo divji kostanj, potem še pravega, vsako leto večje količine. Na začetku študija sem odprl osebno dopolnilno dejavnost, saj sem samo tako kostanj lahko prodajal trgovinam. Pred tremi leti pa sem se kot samostojni podjetnik in pod imenom Kostanj Bedrač lotil še peke kostanjev,« je svojo pot do kostanjepeka zarisal Gregor Bedrač.

Ob pričetku sezone peke kostanja smo ga povprašali, kako teče njegovo delo.

Na Ptuju si ljudje kostanj spečejo doma

Gregor Bedrač je s peko kostanja pričel pri starem mostu v Mariboru, kasneje je stojnico odprl tudi v Ljubljani. Letos kostanj ponuja na mariborskem Glavnem trgu, skupaj z vinarstvom Tement pa ima stojnico še v kraju Sulztal ob vinski cesti v Avstriji.

Pri izbiri lokacij je skrben, je povedal: »Lokacije so razpisane s strani mestnih občin. Glede na razpis si lokacije najprej ogledam. Pomembna je pretočnost turistov in domačinov, na izbiro pa vpliva tudi možnost parkiranja.«

Zakaj Bedračev kostanj ne diši tudi na Ptuju? »Občutek imam, da si na Ptuju skoraj vsi kostanj spečejo doma, v večjih mestih pa pečen kostanj večina kupuje na stojnicah. Morebiti pa kdaj pridem tudi na Ptuj,« je dejal Gregor Bedrač.

Stojnica na Glavnem trgu v Mariboru (foto: Kostanj Bedrač)

Slovenski kostanj je nagnjen k črvivosti

Kostanjepek trenutno prek posrednikov nabavlja večje količina kostanja italijanskega porekla.

»V času sezone pa se odkupuje tudi slovenski kostanj - seveda le, če je dobre kvalitete. Letošnji rani slovenski kostanj je namreč malo slabše kakovosti. Pri slovenskem kostanju zaznavam res visoko stopnjo črvivosti in gnilobe. Plodovi so bolni oziroma gnili tudi znotraj, brez znakov črvivosti zunaj,« je razložil Bedrač.

Kostanj zato redno soritira, da stranka dobi skoraj vse užitne kostanje. Izločanje plodov se začne že pri rezanju in se podrobno nadaljuje pri peki - še posebej, ko se plodovi lepo odprejo.

Stranke po slovenskem kostanju sicer povprašujejo, vendar mora biti kostanj za peko zdrav. »Če ni, dobivam reklamacije in širi se slab glas. Če je slovenski kostanj dober in kvaliteten, ga pečem z veseljem, v nasprotnem primeru pa ne morem tvegati,« je poudaril Gregor Bedrač.

Gregor Bedrač (foto: osebni arhiv)

Okus pečenega lahko kostanjepek napove že po okusu surovega kostanja

Pri nakupu kostanja je treba biti pozoren na več stvari, je razkril mladi kostanjepek: »Že po izgledu kostanj takoj ocenim. Zelo pomembno je, da so plodovi približno enake velikosti, saj to kasneje močno olajša peko. Preveriti je treba tudi, ali ima kostanj slučajno luknjice. Že od zunaj se vidi stopnja črvivosti.«

Nato kostanj prek vreče preveri še na otip: »Biti mora trden. Nato en kostanj vzamem iz vreče, ga prerežem na pol in ga surovega poskusim. Že tako lahko ocenim, kakšen bo pečen kostanj.«

Stojnica v Sulztalu v Avstriji (foto: Kostanj Bedrač)

Pri peki je ključna temperatura

O peki kostanja so se, tako je dejal Bedrač, največ naučili iz prakse: »Najpomembnejša je temperatura, od tega je odvisna tudi dolžina peke. V povprečju naša peka kostanja traja 20 do 25 minut.«

Kljub letom izkušenj kostanjepek pred koncem peke vedno kakšen plod tudi poskusi: »Le tako lahko z gotovostjo potrdi, da so kostanji pečeni. Če je bila namreč temperatura višja, se je lahko kostanj spekel samo od zunaj, notri je pa še surov.«

Zatrdil je, da kakšnega posebnega recepta za peko nima: »Kostanj samo spečemo, ničesar mu ne dodajamo.«

Pri delu pomagajo študentje (foto: Kostanj Bedrač).

Po martinovem ljudje na kostanj malo pozabijo

V Mariboru boste pri stojnici Kostanj Bedrač za četrlitrsko merico kostanja odšteli tri evre, za pollitrsko pa pet evrov. Na vinski cesti v Avstriji Bedrač ponuja samo četrlitrsko merico, cena tam znaša tri evre in pol.

Kostanjepek je povedal, da so se cene od lani malenkost zvišale: »To je tudi posledica tega, da sem letos na novi lokaciji, na Glavnem trgu, kjer je najemnina enkrat višja. Na dražbi sem za to lokacijo ponudil 1.800 evrov

Stojnico na Glavnem trgu bi lahko imel postavljeno od 15. septembra do 31. decembra, vendar je namignil, da je tako dolgo težko zdržati: »Lani, na primer, smo s peko kostanja zaključili kak teden po martinovem. Po martinovanjih ljudje na nek način pozabijo na kostanj, takrat se število strank naenkrat skokovito zmanjša.«

Stojnica na Glavnem trgu v Mariboru (foto: Kostanj Bedrač)

Na pomoč priskočijo študentje

Gregor Bedrač dela na dveh lokacijah seveda ne more opraviti sam, vsako leto prek študentskih portalov poišče dodatno pomoč.

Ekipa Kostanja Bedrač mora šteti sedem članov, le tako lahko vzpostavijo krožni sistem dela. Študenti imajo namreč poleg peke kostanja tudi študijske obveznosti. 

»Študentom je delo zelo všeč in se vsako leto radi vrnejo. Enega izmed njih, ki se je lani zelo izkazal, sem letos celo redno zaposlil,« je razkril kostanjepek.

Na stojnicah postrežejo zelo veliko rednih strank, je povedal Bedrač: »Mnogi pa se odločijo, da si pečen kostanj privoščijo enkrat v sezoni. Posebej zanimiva se peka kostanjev zdi turistom iz tistih držav, kjer te tradicije ne poznajo. Prav vsi pa naš kostanj z veseljem poskusijo.«

Peka kostanjev (foto: Kostanj Bedrač)

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice