Krajani ptujskih mestnih četrti Jezero in Spuhlja so opozorili na številne domnevne nepravilnosti pri obratovanju Centra za ravnanje z odpadki Gajke.

Ptujski mestni svetnik Andrej Čuš je v imenu svoje svetniške liste o pereči problematiki s Centrom za ravnanje z odpadki Gajke sklical medije, kar pa naj bi bil po napovedih šele začetek aktivnosti.

Krajane, ki živijo v okolici ptujskega zbirnega centra za odpadke, je nedavno prestrašil še požar v Gajkah. Prepričani so, da živijo v neposredni soseščini ekološke bombe, ki je pravzaprav ne bi smelo več biti.

Čuš je spomnil, da sta Mestna občina Ptuj in Mestna četrt Jezero oktobra 2002 s pogodbo določili, da bo Center za ravnanje z odpadki Gajke obratoval največ 15 let, torej do leta 2017: »V tem času naj bi Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju poiskala drugo lokacijo, območje centra pa naj bi sanirala. Poleg tega naj bi se odlagalo do štiri bale odpadkov v višino, danes pa se pogovarjamo že o desetih balah.«

V zameno za degradacijo okolja naj bi krajani četrtnih skupnosti Jezero in Spuhlja po pogodbi dobili različne ugodnosti. Mestna občina Ptuj naj ne bi izpolnila vseh.

Ključne neizpolnjene postavke iz pogodbe CERO Gajke po poročilu Mitja Krapša:

- center nima okoljevarstvenega dovoljenja in ni skladen z okoljevarstvenimi predpisi;

- v Mestni občini Ptuj bi morala biti dva koncesionarja - eden za odvoz odpadkov in drugi za upravljanje z odlagališčem;

- občina ni zgradila pločnika Budina-Spuhlja;

- občina ni sanirala protitankovskega jarka v Spuhlji;

- občina s pristojnimi službami ni zagotovila rednega čiščenja vodotokov Rogoznica in Grajena;

- občina ni uredila športnega igrišča v Mestni četrti Jezero;

- občina ni plačevala dogovorjene mesečne odškodnine (20, 40 ali 60 evrov mesečno na prebivalca) prebivalcem ob deponiji oziroma je s plačili nadaljevala samo tistim, ki so že dobivali rento na osnovi jame Jezero;

- občina ni uvedla diferencirane cene za odvoz odpadkov glede na ostale občine;

- odlagališče odpadkov ni obdano z zeleno zaveso.

O težavah bo predvidoma razpravljal tudi mestni svet

Čuš je še dejal, da ga nezaupanje ljudi v politiko ne čudi: »Krajani so pristali na degradacijo okolja, še danes pa nimajo normalne osnovne šole z normalno jedilnico. Ljudem je začelo prekipevati.« Dodal je, da ima zadeva vse znake netransparentnega.

Napovedal je, da bodo o tej problematiki razpravljali tudi na septembrski seji mestnega sveta: »Avgusta bodo na četrtnih skupnostih sprejeli sklepe, naša svetniška skupina pa bo s tem šla na sejo mestnega sveta.«

Za pojasnila smo zaprosili tudi Mestno občino Ptuj in Javne službe Ptuj, ki s Centrom za ravnanje z odpadki Gajke upravljajo. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih bomo prejeli.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice