Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, je na preteklo leto ponosen. Zaključili so ga pozitivno, tako finančno kot iz vidika zaključenih projektov.
Po dveh pandemičnih letih se je obisk vrnil na raven obiska pred epidemijo.
Muzej je lani obiskalo več kot 66 tisoč obiskovalcev, največ jih je zavilo na Ptujski grad. Lorenčič je zadovoljen tudi s tem, da so imeli ponovno spet veliko šolskih skupin, tudi tujih obiskovalcev je zmeraj več.
130 let muzeja
Zadovoljni so tudi z razstavami, ki so zaznamovale lansko leto. Pri tem Lorenčič izpostavi razstavo o tkanju, saj je bila uvertura v letošnje praznovanje 130-letnice muzeja.
Ob jubileju bo izšel tudi zbornik, nastala bo nova razstava medalj, razstavi o tkanju pa bodo dodali tudi spremljevalni program. Ena najpomembnejših zbirk v Sloveniji je zbirka orožja, ta pa bo letos zaživela v prenovljeni podobi.
Ptuj je mesto, ki je izredno bogato po arheoloških najdbah. Kam spraviti vse artefakte, je sicer še zmeraj pereča tema, a ne gre mimo pomembnega koraka, ko so lani salon umetnosti v Prešernovi ulici v celoti namenili prav arheološkim artefaktom. Tam je na ogled tudi stalna razstava, občasno pa na ogled postavijo tudi manjše razstave.
V Miheličevi galeriji se je lani zvrstilo osem razstav, med drugim je odmevala razstava Potlačen spomin Gorana Turnška, sicer Ptujčana, ki živi na Nizozemskem.
Uspešni so bili tudi na področju izdajateljstva. Od razstavnih katalogov, do treh obsežnejših del.
Lansko leto je muzej prav tako močneje poprijel za trend digitalizacije. Vzpostavili so audio vodnike, ki vodijo po muzejskih zbirkah po gradu. »Je velika dodana vrednost za obiskovalce gradu,« je zadovoljno dodal Lorenčič.
Pobrali več deset tisočakov sredstev
Ministrstvo za kulturo je muzeju lani odobrilo dobrih 73 tisočakov za investicijsko vzdrževalna dela v okvirju grajskega kompleksa. S tem bodo popravili in menjali okna na jugovzhodnem traktu, sanirali omet in prepleskali stene romanskega palacija, sanirali streho na severnograjskem stolpu.
Te dni pa bodo prejeli tudi idejno zasnovo krajinske arhitekture v okviru grajskega kompleksa.
Ministrstvo pa je zagotovilo tudi dodatna sredstva za splošne stroške delovanja muzeja.
V poseben ponos muzeju pa je tudi, da ministrstvo za kulturo načrtuje zagon projekta celovite obnove žitnice. Aktivnosti na projektu so se že pričele.
Uspeh pa je zabeležila tudi ormoška enota muzeja. Bili so uspešni na razpisu kulturnega ministrstva. Izbran je bil projekt Grad Ormož in park v arhitekturni, digitalni in hortikulturni preobrazbi. Z izvedbo tega bodo pripomogli k ohranitvi in promociji kulturne dediščine ter razvoju dodatne turistične ponudbe.
V okviru tega projekta je predvidena zamenjava oken na grajski stavbi, revitalizacija in ureditev dostopnosti obrambnega stolpa, popravilo grajskih ur in nakup dveh zvonov, zasaditev parka in postavitev nove urbane opreme ter interpretacija kulturne dediščine.
Letos pa je posebno leto za Ormož in s tem tudi ormoško enoto muzeja, saj mesto praznuje 750-letnico prve omembe.
Kmalu bo stal nov javni spomenik
V okviru jubileja pa muzej letos načrtuje postavitev spomenika Viktorju Skrabarju, pravniku, varuhu dediščine, raziskovalcu, donatorju, muzealcu med letoma 1903 in 1938 ter zaslužnemu članu Muzejskega društva Ptuj in Maribor.
Slavnostno odkritje je predvideno 3. avgusta. Datum nikakor ni izbran naključno - na ta dan, je bila ustanovna seja muzejskega društva.
Francozi Ptuj videli po televiziji
Lani so v muzeju zabeležili obiskovalce iz kar 76 različnih držav. Prevladujemo Slovenci, skupno je bilo domačih obiskovalcev 68 odstotkov.
Muzej radi obiščejo Madžari, in sicer v večjih skupinah. Veliko je bilo tudi šolskih madžarskih skupin.
Na tretjem mestu so se lani pojavili Francozi. Veliko teh je prišlo kot posameznih obiskovalcev, zlasti družine, največ v poletnih mesecih.
In zakaj se Francozi tako množično odločajo za obisk Ptuja? S tem ima veliko opraviti kolesarska dirka po Sloveniji, pri kateri je imel Ptuj prav posebno čast gostiti začetek, menijo v muzeju.
Ptuj je bil v prenosu dirke očitno prikazan kot prijetna destinacija, Francozi, ki gostijo največjo kolesarsko dirko, pa po novem še raje kot prej zavijejo v srednjeveško mesto, ki so ga še lani opazovali preko malih ekranov.
Francozom po obisku sledijo Nemci, nato Avstrijci, pa Italijani.
V poletnih mesecih v muzeje in razstavišča pod okriljem Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož prihaja veliko Nizozemcev in Poljakov, lani je bilo precej Hrvatov. Sledijo še Španci, Čehi, Belgijci, šele na trinajstem mestu pa so pristali Izraelci, ki so se včasih bolj množično odločali za potovanje na Ptuj.
Pomembna skupina obiskovalcev pa so tudi šolske skupine. Prihajajo s ptujskih šol, pa tudi okoliških.
Starejše novice
