Na Ptuju je bilo danes dobrih 60 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. (Foto Špela Težak)
Mednarodna karnevalska povorka, vrhunec 58. Kurentovanja, je preplavila največji etnografski muzej na prostem v Sloveniji z 2500 glavo množico etnografskih likov in karnevalskih mask.

Sprevod, ki se je ob 13. uri podal na pot po ptujskih ulicah in trgih, je bila ponovno prava paša za oči do 60.000 obiskovalcev, ki so etnografske like in karnevalske maske spremljali z občudovanjem in navdušenjem. Ob prikazu kurentov pred mestno hišo je predsednik Vlade RS in častni pokrovitelj 58. Kurentovanja dr. Miro Cerar županu mestne občine Ptuj Miranu Senčarju predal certifikat za vpis obhodov kurentov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Zbrane je ob začetku povorke pozdravil Aleš Goričan, plemeniti Maksimilijan Gregorič, 16. princ karnevala. Ob 27 domačih skupinah je v letošnji povorki sodelovalo tudi 14 tujih skupin iz 7 držav: Francije, Hrvaške, Češke, Srbije, Makedonije, Slovaške in Belgije. Povorka je ponovno poskrbela za pravi spektakel, seveda so največ občudovanja poželi prav kurenti, zbralo se jih je prek 700, pernatih in rogatih, iz 29 društev, združenih v Zvezo društev kurentov. Njihovi zvonci so glasno zadoneli po pustnih ulicah, pred Mestno hišo MO Ptuj so s svojim prikazom dokazali, da so vredni UNESCO priznanja.

Sočasno z obhodom kurentov sta si predsednik Vlade RS, častni pokrovitelj 58. Kurentovanja, dr. Miro Cerar in župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar izmenjala darili. Premier je za tem županu predal certifikat za vpis obhodov kurentov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 

Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar je ob tej priložnosti povedal: “Izjemno me veseli, da smo danes doživeli enega izmed vrhuncev Kurentovanja, mednarodno karnevalsko povorko, ki vedno privabi veliko ljudi. Iskrena zahvala gre vsem sodelujočim in nastopajočim. Današnjo sončno nedeljo so na Ptuju prav zaradi njih preživeli visoki domači in tuji gostje ter številni obiskovalci od blizu in daleč. Posebna čast pa je letos namenjena kurentom in korantom.” Dodal je še, da je vpis obhodov kurentov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva potrditev, da naši kraji skrivajo neprecenljiv biser med ljudskimi običaji. “Naj nas zven kurentovih zvoncev ponese v pomlad!”, je še dodal.

Ob predaji certifikata so bili prisotni tudi Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, mag. Ksenija Kovačec Naglič, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, Branko Brumen, predsednik 58. Kurentovanja in podpredsednik FECC in Vlado Hvalec, predsednik Zveze društev kurentov, slednja sta bila po sklepu Vlade RS tudi člana uradne delegacije v Južni Koreji ob umestitvi obhodov kurentov na UNESCO seznam 7. decembra 2017.

Branko Brumen, predsednik 58. Kurentovanja in podpredsednik FECC je izrazil navdušenje: “Zgodovinski dogodek za kurente, Kurentovanje in Ptuj ter tudi za Slovenijo in Evropo. Zdaj so kurenti tudi uradno v zakladnici tisočletij duhovnosti človeštva.”

Vlado Hvalec, predsednik Zveze društev kurentov, je dodal: “Danes je tisti zgodovinski dan, tista pika i v celotni zgodbi. Poklon vsem kurentom, ta UNESCO certifikat je zanje in za vse nas.”
 

Špela Težak

Takoj za tem so trg zavzeli še kurentu sorodni etnografski kožuharji, Mečkarji iz makedonskega Prilepa. Stalni gostje v petem letnem času, kakor pust imenujejo Ptujčani, so tudi Princi iz Arlona v Belgiji. Lik kurenta jih je tako navdušil, da so prosili ptujskega mojstra izdelave kurentij, Marka Klinca, naj zanje zasnuje nov etnografski lik. Skupno sodelovanje je obrodilo podobo divje svinje, ki se je predstavila tudi v slovenski pustni prestolnici.
Karnevalski del so popestrile tudi češke Mystique with wings, pred fotoaparati obiskovalcev pa so ponovno “zamrznili” zabavni klovni Mülhüser Waggis iz Francije, ki že leta obiskujejo ptujsko Kurenovanje. 

Obiskovalci so občudovali tudi Mavrično fantazijo iz Spuhlje, hugote in hugoline iz Moškanjc, duhce iz Bukovc, male rimljančke iz Sodinc, candy shop Bukovske mladine, aladina in duh iz svetilke iz vasi Soviče Dravci, žive skice skupine Siget Stojnci, zlate športne trofeje iz Male vasi ter parado Los Muertos iz skupine Maska Stojnci. 
Sprevod povorke se je zaključil pri Minoritskem samostanu. Pustna zabava se je za obiskovalce nadaljevala pred Mestno hišo s skupino Aplavz, za udeležence povorke pa v karnevalski dvorani, kjer so z nagradnim fondom 8.000 EUR razglasili zmagovalne karnevalske maske.

Pustni čas se še ne končuje. Že v ponedeljek, 12. februarja, se bo ob 10. uri odvila Povorka otrok iz vrtcev, največje karnevalsko srečanje malih maškar v tem delu Evrope. Dogajanje se bo istega dne nadaljevalo ob 17. uri, na Mestnem trgu, ko se bodo ponovno predstavili kurenti. 58. Kurentovanje se sklene v torek, 13. februarja, ko Ptujčani in Ptujčanke zaključijo s svojimi obveznostmi že opoldne. Staro mesto novih doživetij takrat vabi, da v mestnem jedru in njegovih številnih lokalih z domačini še zadnjič živite, doživite in izživite peti letni čas.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice