V prostorih nekdanje diskoteke Piramida na Ptuju je zaživel prav poseben muzej, posvečen osemdesetim letom in obdobju, ko so druženje, glasba in diskoteke predstavljali pomemben del vsakdana.
Za idejo stoji fotograf, zbiratelj in nekdanji DJ Albin Bezjak, ki želi obiskovalcem približati čas kaset, walkmanov in večerov na plesišču. Zanj so osemdeseta predvsem sinonim za brezskrbno mladost, druženje in glasbo. Kot pravi, so bili časi drugačni predvsem zato, ker tehnologija še ni narekovala vsakdanjega življenja.
»Takrat ni bilo telefonov. Bili smo zunaj, se družili, zvečer pa šli v diskoteko. Diskotek je bilo ogromno, skoraj vsaka vas je imela svojo. Glasba je bila ves čas z nami,« se spominja.
Po nakupu prostora je nekdanjo diskoteko najprej uredil po svojih zamislih in jo oddajal za zasebne dogodke, danes pa je zaživela kot nostalgični muzej, čeprav bodo v njej še vedno občasno potekali tudi posebni dogodki.
Že na vhodu obiskovalca pričaka ura, katere kazalci se vrtijo v nasprotni smeri. Tak je tudi občutek ob vstopu skozi vrata – kot bi stopil v časovni stroj, ki te popelje v obdobje, ki ga mnogi še danes označujejo za zlato dobo glasbe.
Iz nekdanje diskoteke nastal muzej
Ideja o muzeju je zorela več let. Albin je bil nekoč DJ, ki je glasbo vrtel na šolskih plesih, kasneje pa tudi po diskotekah. Po daljšem premoru se je k tej strasti vrnil in začel razmišljati, kako bi jo ohranil tudi za prihodnje generacije.
Ko se je ponudila priložnost za nakup nekdanje diskoteke, se je odločil zanjo, čeprav je bil prostor po skoraj dvajsetih letih neuporabe v slabem stanju.
Njegov cilj ni bil le urediti razstavni prostor, temveč obiskovalcem omogočiti, da podoživijo vzdušje nekdanjih diskotek. Tisti, ki so jih obiskovali, naj bi se ob obisku spomnili mladosti, mlajše generacije pa dobile vpogled v čas, ki ga niso doživele.
V kletnem prostoru je tudi plesišče z vrhunskim ozvočenjem ter delujočo osvetljavo - vse je tako, kot je bilo nekoč.
Čeprav muzej najpogosteje obiščejo ljudje, ki so osemdeseta doživeli, opaža, da zanimanje kažejo tudi mlajši obiskovalci, občasno ga obiščejo tudi razredi osnovnih šol, ki dotične tehnologije sploh ne poznajo.
»Nekatere zelo zanima, druge malo manj, tako kot je bilo vedno. Ampak marsikdo prvič v življenju vidi kaseto ali Walkman. Starši jim potem razlagajo, kako smo kasete previjali s svinčnikom.«
Diskoteke so izginile, spomini ostajajo
Po njegovem mnenju so se časi močno spremenili. Diskoteke, ki so bile nekoč središče družabnega življenja, danes izginjajo. Temu botrujejo predvsem visoki stroški poslovanja in spremenjene navade ljudi.
Sam zato želi ohraniti vsaj del tega obdobja, ki ga je zaznamovalo druženje, glasba, zabava in odkrivanje novih pesmi. Med številnimi spomini mu je najbolj ostal v mislih trenutek, ko je med dopustom v Piranu prvič slišal uspešnico Sunshine Reggae skupine Laid Back.
»Ko sem prišel z morja domov, sem šel naravnost v diskoteko in DJ-a vprašal, če ima ta komad. Rekel je, da ga ima, a seveda ni bil pravi. To so bili časi, ko smo komaj čakali, da slišimo nekaj novega.«
Muzej še uradno ni odprl svojih vrat za javnost, saj Albin ureja še zadnje detajle. Vstop bo predvidoma mogoč že konec tega tedna, za ažurne informacije pa lahko spremljate Facebook stran.
