Na območju Treh kraljev, Areha in Rogle želi skupina investitorjev postaviti 56 vetrnih elektrarn. Temu številni nasprotujejo, med drugim tudi občina Slovenska Bistrica, kjer zahtevajo vključenost širše javnosti v odločanje.
Projekt vetrni park Slovenska Bistrica predvideva postavitev 56 vetrnih elektrarn na pobočjih Pohorja. In sicer predvideva umestitev 21 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev, 14 vetrnih elektrarn na območju Areha ter 21 vetrnih elektrarn na območju Rogle.
Gre za velike vetrnice, velikosti do dvesto metrov in moči od dva do 3,5 megavata. Poleg treh velikih polj vetrnih elektrarn projekt vključuje še gradnjo kablovoda od posamezne elektrarne do priklopa na transformatorski postaji ter gradnjo dostopnih poti do vsake elektrarne.
Vetrno elektrarno na Pohorju bi gradilo podjetje Energija na veter, ki je na občino Slovenska Bistrica posredovalo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, skupaj z zahtevki za izdajo mnenja glede skladnosti s prostorskim aktom.
»Občina Slovenska Bistrica je bila s strani investitorjev seznanjena z namero glede postavitve vetrnih elektrarn na Pohorju,« so na občini pojasnili za Mariborinfo, pri čemer dodajajo, da gre za projekt, ki ni v celoti v njihovi pristojnosti.
Projekt se zapleta zaradi bistriške občine
Investitorji trenutno vso pozornost namenja pridobivanju gradbenega dovoljenja in vzpostavitvi podlag za realizacijo projekta.
Z njim so seznanili tudi obe občini - Slovensko Bistrico in Ruše, del kablovodov bo namreč tekel tudi čez zemljišča občine Ruše.
Medtem ko so ga v Rušah predstavili tudi občinskim svetnikom, ki so prižgali zeleno luč za nadaljevanje projekta in soglasje k podpisu služnostne pogodbe za gradnjo kablovoda, pa se bolj zapleta z bistriško občino.
Državni prostorski načrt bi projekt zamaknil za najmanj pet let
Občina Slovenska Bistrica meni, da je za umeščanje takšnega obsega vetrnih elektrarn in takšne skupne nazivne moči, potrebno pristopiti k državnemu prostorskemu načrtu.
»Saj se mora poseg obravnavati celovito in ne kot vsaka elektrarna samostojno. Elektrarne z nazivno električno močjo najmanj deset megavatov štejejo med prostorske ureditve državnega pomena,« razlagajo na občini. Ob tem zahtevajo tudi vključenost širše javnosti v odločanje, predvsem pa transparenten postopek.
Investitorji odgovarjajo, da je ministrstvo za infrastrukturo že izdalo energetska dovoljenja, kjer je navedeno, da se lahko objekti umeščajo v prostor z občinskim prostorskim aktom.
Kot poudarjajo, gre za pravnomočne akte, ki jih spoštujejo in po katerih se realizacija projekta lahko začne že letos jeseni, medtem ko bi morebitno spreminjanje državnega načrta realizacijo projekta zamaknile za najmanj pet let.
A kljub temu investitorji ostajajo optimistični. »Postopek izdaje gradbenih dovoljenj za vložene vloge je v teku. Gradbena dovoljenja načrtujemo v 2022, pri čemer se bo z gradnjo pričelo takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Začetek pripravljalnih del na lokacijah Pohorja je tako načrtovan jeseni 2022,« so za Mariborinfo razložili v Energiji na veter.
Rešitev za energetsko krizo?
Investitorji zagotavljajo, da je projektu naklonjena tudi država, saj ga je maja lani uvrstila na listo pomembnih projektov za omilitev gospodarske škode zaradi epidemije.
»Trenutna energetska kriza z izjemnim dvigom cen energentov in odvisnost od uvoza goriv je jasen pokazatelj, da smo vsi odgovorni storiti vse, kar lahko, da se vzpostavi stabilnost in predvidljivost zagotavljanja virov energije, s čimer prispevamo k večji energetski neodvisnosti.
Z naše strani s tem zavedanjem usmerjamo pozornost na končni cilj. Ta je čimprejšnja realizacija projekta, ki zagotavljanja proizvodnjo zelene električne energije v in za Republiko Slovenijo,« poudarjajo v Energiji na veter.
Vpliv umestitve vetrnih elektrarn na okolje sprejemljiv
Pri tem v Energiji na veter dodajajo, da so na na Pohorju v namene projekta izvedli monitoring ptic in netopirjev, meritve vetra, izdelali so tudi študijo hrupa, prav tako so pridobili številna mnenja, predvsem glede vpliva vetrnih elektrarn na gozd.
»Vse vetrne elektrarne so ustrezno oddaljene od varovanih objektov. Prav tako je zvok na fasadi objektov ob predpostavki polnega obratovanja vetrih elektrarn v nočnem času nižji od 45 Ldvn.
Pri umeščanju je bilo tudi upoštevano območje načrtovanega Regijskega parka Pohorje. Vse vetrne elektrarne so tako umeščene izven načrtovanega parka,« poudarjajo v že omenjenem podjetju.
Kot zadnje so pridobili presojo vplivov na okolje, ki vključuje kumulativni vpliv za vse načrtovane vetrne elektrarne.
»Na podlagi celotne presoje vseh z zakonodajo zahtevanih elementov omenjena presoja podaja zaključek, da je vpliv umestitve vetrnih elektrarn na okolje sprejemljiv,« zaključuje investitor.
