Spodbujanje zelenih življenjskih območij.
Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj je v sklopu evropsko sofinanciranega projekta Spodbujanje zelenih življenjskih območij včeraj pripravilo delavnico o zeleni infrastrukturi v občinah.
Projekt se ukvarja s povečanjem zelenih mestnih površin za ublažitev učinka podnebnih sprememb ter optimizacijo uporabe vode za namakanje.
Kot je povedal direktor Znanstveno raziskovalnega središča Bistra Danilo Čeh, so se predvsem mestne občine že v prejšnji finančni perspektivi srečale z zelenimi naložbami, ki so bile oblikovane v skladu z evropskimi politikami, od evropskega zelenega dogovora do strategije prilagajanja podnebnim spremembam in načrtom za biotsko raznovrstnost.
V aktualni finančni perspektivi so se z zelenimi rešitvami srečale tudi druge občine, zlasti preko instrumenta regionalne politike dogovora za razvoj regij.
»Slovenske vasi so že same po sebi zelo zelene, zato se pogosto zdi, da jih z novimi projekti delamo še bolj zelene. Ob tem se premalo posvečamo nujni osnovni infrastrukturi in odpravljanju razvojnih ovir, ki so za številne občine ključnega pomena. Po drugi strani popolnoma razumem manjše občine, saj jim je prav ta specifični cilj omogočil, da se sploh lahko prijavijo na projekte in tako črpajo evropska sredstva, ki bi jim sicer ostala nedosegljiva,« je dodal.
Kmalu še bolj zeleno ...
Prihodnja finančna perspektiva bo po napovedih iz Bruslja še bolj zelena, usmeritve se bodo odpirale na zeleni prehod kot srednji steber razvoja, povečanje sredstev za naravne in hibridne rešitve, krepitev odpornosti regij na podnebna tveganja, pospeševanje energetske učinkovitosti in lokalnih nizkoogljičnih projektov.
Evropa bo po besedah Čeha občine zato še bolj spodbujala k prenovi javnih prostorov, razvoju zelenih koridorjev, povezavi naravnih habitatov ter k učinkovitemu združevanju in upravljanju voda.
Kot so ugotavljali udeleženci delavnice, je evropski cilj oblikovati zdrava, privlačna in odporna naselja, zato moramo že danes pripraviti na projekte, ki bodo kakovostni, medsektorski in dolgoročno vzdržni. Današnji dogodek so zato izkoristili za izmenjavo strokovnih znanj, seznanjanje s primeri dobrih praks in soustvarjanje idej, ki bodo občine popeljale v novo generacijo projektov zelene infrastrukture, s tem pa v še bolj kakovostno bivalno okolje.
Pri skoraj 2,3 milijona evrov vrednem evropskem projektu sicer sodeluje sedem držav, ob Sloveniji še Italija, Portugalska, Španija, Ciper, Malta ter Bosna in Hercegovina. Prav sredozemsko območje se namreč sooča s hudo sušo in pomanjkanjem vode, ki postajata veliki težavi in konkretni družbeni izzivi, ob tem pa je tudi zelo ranljivo zaradi podnebnih sprememb, saj se sooča z vse več ekstremnimi dogodki.
Jernej Červek iz direktorata za prostor in graditev je povedal, da zato na ministrstvu za naravne vire in prostor tej problematiki namenjajo vse več pozornosti. Nova evropska uredba o obnovi narave, ki jo počasi prenašajo v slovenski pravni red, med drugim zahteva, da se v naseljih čim več zelenih površin v naseljih ohrani, obnovi ali celo vzpostavi na novo.
Izpostavil je tudi resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki prav tako zahteva 40 odstotkov odprtih javnih in zelenih površin v naseljih ter njihovo prilagajanje na vplive podnebnih sprememb.
PREBERITE ŠE:
Na voljo kohezijska sredstva
V ta namen so že pred leti pripravili priročnik Zeleni sistem v mestih in naseljih, ki je dosegljiv na spletni strani Državnega prostorskega reda, v katerem je poleg raznih priporočil tudi zelo širok nabor vseh tipologij zelenih površin, od parkov, mestnih površin, gozdov, otroških in športnih igrišč, zelenih površin ob stanovanjskih stavbah, večstanovanjskih stavbah in podobno.
Za omenjene projekte je ministrstvo v tej finančni perspektivi razpisalo kohezijska sredstva za ukrepe zelene preobrazbe za podnebno nevtralnost, namenjena tudi zeleni infrastrukturi. Med cilji projektov, ki so jih odobrili, je določena tudi povečana dostopnost do zelenih površin za prebivalce in minimalne površine, ti cilji pa so po Červekovih besedah že preseženi.
