Na mizi ministrstva za javno upravo je predlog o zniževanju števila upravnih enot.
Na prvi seji Kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je bila 13. marca, so župani in županje spodnjepodravskih občin spregovorili tudi o načrtovani reorganizaciji upravnih enot.
Na ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik so naslovili zahtevo za pojasnila. Predlog za reorganizacijo, ki so ga pripravili na ministrstvu, močno posega tudi v ptujsko upravno enoto in ji jemlje status.
Ministrstvo pozivajo, da predlog, ki ga ima na mizi, še enkrat presodi, si pred sprejemanjem odločitev vzame dodaten čas za razpravo na terenu ter na podlagi videnega in slišanega opravi analizo, ki bo dala odgovore, kako izboljšati kakovost in predvsem hitrost izvajanja postopkov, da bodo lokalne skupnosti in gospodarski subjekti dejansko imeli takšno podporno okolje, v katerem njihovega delovanja ne bodo onemogočali pomanjkanje kadra in zapleteni birokratski postopki, temveč bo to področje postalo kakovosten, predvsem pa hiter in učinkovit servis za državljanke in državljane.
Iz 58 upravnih enot na dvanajst
Na ministrstvu za javno upravo je bila organizirana Koordinacijska skupina za reorganizacijo in modernizacijo upravnega poslovanja upravnih enot v Republiki Sloveniji.
Skupino vodi ministrica Ajanović Hovnik, v skupino pa so vključeni tudi načelniki in načelnice upravnih enot, teh je trinajst, predstavljajo dvanajst regionalnih skupin območnih upravnih enot, skupaj z območjem Upravne enote Ljubljana, ki je dodano kot specifično območje.
Župani Spodnjega Podravja so združeni pod okriljem četrte največje uprave enote v državi, ptujske upravne enote. Na to gravitira več kot 68 tisoč državljank in državljanov.
Trenutno je na mizi ministrice torej predlog, da bi se upravne enote reorganizirale na dvanajst teh.
Po reorganizaciji bi obstajale uprave enote Ljubljana, Maribor, kamor bi padle dosedanje enote Maribor, Ruše, Slovenska Bistrica, Ptuj, Pesnica, Lenart in Ormož. Obstajale bi še upravne enote Celje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Murska Sobota, Koper, Slovenj Gradec, Brežice, Zagorje ob Savi, Postojna.
Nove upravne enote bi tako prevzele reševanje nalog na področju tujcev, gradbenih zadev in podpornih nalog, kar bi za Ptuj pomenilo preselitev dvajsetih zaposlenih. Tako bi se storitve oddaljile od prebivalcev v regiji in jih prisilile na daljšo pot do upravnega organa.
V najslabših primerih bi se nekateri za tak opravek morali peljati tudi po šestdeset kilometrov.
Ministrstvo vrnilo odgovor ...
Na pismo so se odzvali na ministrstvu za javno upravo in zapisali, da zavračajo navedbe županov Spodnjega Podravja, da naj bi s predvideno reorganizacijo upravnih enot prebivalkam in prebivalcem poslabšali dostopnost storitev.
»Namen je boljša organiziranost poslovanja, enakomernejša obremenjenost zaposlenih ter posledično zagotavljanje bolj kakovostnih storitev z enako obravnavo državljank in državljanov,« so dodali.
Vlada se zavzema za modernizacijo upravnega poslovanja, katerega cilj je tudi reorganizacija in modernizacija upravnih enot: »Torej reorganizacija oziroma optimizacija poslovanja upravnih enot je v načrtu, saj je ta, glede na raznolikost upravnih enot v praksi, nujna. A, poudarjamo, zaenkrat smo šele v fazi zbiranja predlogov možnih rešitev. In za zaključke, kot jih danes v pozivu predstavljajo župani, je resnično še prezgodaj.«
»Noben od trenutnih idejnih predlogov, ki jih pretresa strokovni svet, ne vključuje zmanjšanja dostopnosti upravnih enot, kot vstopnih točk za državljanke in državljane, ravno nasprotno. Ko bodo rešitve dovolj premišljene in dorečene, bomo z njimi seznanili tudi javnost. Predvideno je, da bodo smernice reorganizacije in modernizacije upravnih enot oblikovane jeseni letos,« so še dodali.
Gajšek jasna: »S tem se seveda ne moremo strinjati in temu odločno nasprotujemo, saj gre za še večjo centralizacijo in degradacijo določenih območij«
Žogico pa je ministrstvu zdaj znova vrnila ptujska županja Nuška Gajšek. Zapisala je, da se z novo reorganizacijo še zmeraj ne morejo strinjati in temu odločno nasprotujejo.
Obregnila se je tudi ob argument ministrstva za javno upravo, kjer so pojasnili, da bi bile upravne enote po njihovem tako bolj učinkovite.
»O tem lahko razpravljamo. Zato poziv k dialogu. Na terenu. Med ljudmi. Ne v pisarnah,« je odgovorila.
Lep Šimenko: »Kaj bi ukinitev Upravne enote Ptuj pomenila za gospodarstvo?«
Na vlado je nekaj vprašanj glede morebitne ukinitve upravnih enot naslovila tudi poslanka Suzana Lep Šimenko, iz vrst stranke SDS.
»Menim, da je ukinitev Upravne enote Ptuj nesprejemljiva, saj bi to namesto dostopnosti upravnih storitev državljankam in državljanom le to povsem otežilo in jih predvsem podaljšalo, tako za državljanke in državljane kot tudi za gospodarstvo,« je izpostavila.
Na vlado je naslovila vprašanja, zakaj predlagajo ukinitev Upravne enote Ptuj, kakšni so sploh razlogi za takšno reorganizacijo. Zanima jo tudi, kaj bi to pomenilo za uporabnike upravnih storitev oziroma dostopnost teh storitev.
Zanima jo tudi, kaj bi ukinitev ptujske upravne enote pomenila za gospodarstvo in zakaj takšno reorganizacijo predlagajo brez sodelovanja lokalnih skupnosti na tem območju.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ima 30 dni časa, da odgovori poslanki.
Proti taki reorganizaciji tudi druga poslanka
Tudi poslanka iz vrst SDS Karmen Furman je namenila nekaj vprašanj na predsednico državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Osredotočila se je sicer predvsem na upravno enoto Slovenska Bistrica, ki bi bila tudi ukinjena, a so vprašanja, ki jih naslavlja tudi splošna.
»Namesto, da bi sprejemali ukrepe, s katerimi bi olajšali dostopnost do upravnih storitev, jih izboljšali in približali uporabnikom, jih predvsem centralizirate. Menim, da je to nesprejemljivo in tudi ne sledi programu za delo koalicije 2022 – 2026, kjer ste navedli, da si boste prizadevali za pospešitev vzpostavitve regij v državi, kar bo omogočilo decentralizacijo razvoja na področju vseh vrst politik,« je ostra Furman.
Vlado zato sprašuje, kakšni so sploh razlogi za ukinitev upravne enote v Slovenski Bistrici in na splošno, zakaj sploh na tak način reorganizirati gospodarstvo?
Sprašuje, kako bo to vplivalo na opravljanje upravnih storitev oziroma dostopnost teh in samo gospodarstvo. Zanima jo tudi, kakšno reorganizacijo upravnih enot predvidevajo in kako bi bili vodeni upravni postopki pri tem in s katerih področij. Zanima jo tudi, ali bi določene upravne zadeve prenesli nazaj na ministrstva.
Končno vprašanje poslanke Furman je, zakaj takšno reorganizacijo predlagajo brez sodelovanja lokalnih skupnosti na tem območju.
