Na območju Haloz so naposled pričeli z izgradnjo težko pričakovanega optičnega omrežja.
Haloze so eno tistih slovenskih območij, kjer so na prve optične povezave čakali najdlje. Projekt se je prestavljal, dela pa so lansko leto naposled stekla.
Konec leta 2022 so na območju Haloz, torej v Majšperku in Žetalah, začeli z izgradnjo optičnega omrežja v okviru projekta Rune.
Suzana Lep Šimenko, poslanka, sicer iz vrst poslanske skupine SDS, pa je opozorila na zaplete na terenu.
»Kvalitetna povezava z internetom, možnost izbire in zamenjava ponudnika, neobčutljivost na zunanje vplive, več povezanih naprav, hiter in večji prenos naprav je danes še kako pomembna za vse uporabnike. Na območjih, od koder se mlajša generacija vztrajno izseljuje, pa še toliko bolj.
Pomembno je tudi z vidika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja,« je svoj dopis vladi začela Lep Šimenko.
Podjetje, ki gradi optiko na tem območju, naj bi sproti načrtovali gradnjo in zajemali hiše ter se sami odločali, ali bodo določeno hišo vključili ali ne.
»Pojavljajo se tudi težave s pridobivanjem soglasij in pogodb, klicna številka podjetja, ki je bilo s strani države izbrano, da na območjih, kjer ni ekonomskega interesa za pokritje z internetom zagotovi možnost interneta in zato prejelo tudi znatna finančna sredstva, pa je neodzivna,« je še dodala Lep Šimenko.
Dodala je, da so nekateri prebivalci Haloz zato v skrbeh, mnogi bi se priključili, a jim to ni omogočeno.
Nekateri naslovi niso rentabilni
Za pojasnila o nastali situaciji smo se obrnili na podjetje Rune, podjetje, ki izvaja projekt optičnega omrežja na tem območju.
Odgovorili so, da vključenost naslovov dobijo na podlagi tehnične rešitve, ki pokaže ekonomsko smotrnost (ali nesmotrnost) investicije in predstavlja osnovo za vključevanje naslovov.
»V primeru naslovov, ki jih sami ne moremo pokriti, ker niso rentabilni, obstaja možnost dogovora tako z naročniki ali/in posamezno občino o drugih rešitvah. Kakšne te rešitve so, pa je odvisno od primera do primera,« je še dodala v podjetju.
Pri tem dodajajo, da je naročilo za izgradnjo priključka na posameznem naslovu mogoče oddati, ko gradnja na tem območju teče. Če je naslov vključen v projekt Rune, bodo lahko priključek izgradili kasneje, ko bo uporabnik oddal zanj naročilo.
V tem primeru bodo predvidoma stroški izgradnje nekoliko višji.
Podjetje smo povprašali tudi, kaj v splošnem odgovarjajo na očitke poslanke Lep Šimenko: »Zavedamo se pomena optične infrastrukture za prebivalce podeželskih območij, zato se zelo trudimo in delamo vse, kar je v naši moči, da bi občanom dostop do te tudi čim prej zagotovili. S predstavniki občin, v katerih projekt teče, smo v rednem kontaktu ter jim zagotavljamo vse relevantne informacije o projektu in njegovem poteku, vse morebitne težave pa rešujemo sproti,« so odgovorili.
In kakšno je zanimanje?
Za Ptujinfo so pojasnili, da je zanimanje za optično omrežje na haloškem območju veliko, saj gradijo na podeželskim območjih, kjer prebivalci večinoma nimajo dostopa do optične infrastrukture.
Sicer pa podjetje v sklopu projekta Rune gradi širokopasovno optično omrežje na več podeželskih slovenskih območjih. Trenutno so izgradili ali gradijo omrežje v več kot sedemdesetih občinah po Sloveniji.
