Nova industrijska stavba na križišču Vrtnarske poti in Ulice k jezeru je sprožila razpravo o varovanju vedut in prostorske identitete najstarejšega slovenskega mesta.
Svetnica Sergeja Puppis Freebairn iz svetniške skupine Lista Andreja Čuša – MI & ČUŠ opozarja, da je objekt zaradi svoje višine in masivnosti bistveno posegel v vizualno podobo mesta, predvsem pri pogledih iz območja Rance proti vzhodnemu delu Ptuja.
»Namesto odprtega pogleda na širši mestni prostor je danes v ospredju objekt, ki zaradi svoje višine in masivnosti deluje dominantno, prostorsko agresivno ter neskladno z obstoječo podobo okolja,« opozarja svetnica.
Po njenih besedah je na neustreznost predvidenih gabaritov opozarjala že pred začetkom gradnje. Danes pa se, kot pravi, potrjujejo pomisleki številnih občank in občanov, saj objekt izrazito izstopa iz okoliške pozidave in ruši prostorsko ravnotežje tega dela mesta.
»Vedute niso le estetsko vprašanje, temveč del identitete mesta.«
Puppis Freebairn poudarja, da Ptuj ni zgolj prostor za nove investicije, temveč pomembna kulturna, zgodovinska in prostorska celota.
»Ptuj kot najstarejše slovensko mesto ni zgolj prostor gradnje in investicij. Vedutni pogledi imajo poseben pomen za identiteto mesta in kakovost urbanega prostora,« izpostavlja.
Od občinske uprave je zato zahtevala pojasnila o vlogi strokovnih služb pri umeščanju objekta v prostor. Zanimalo jo je, kdo je ocenil, da je objekt takšnih dimenzij primeren za lokacijo, ali je bila opravljena presoja vpliva na veduto mesta ter ali je bil v postopek vključen Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Ob tem je podala tudi pobudo za pripravo strožjih urbanističnih meril za posege na vedutno izpostavljenih območjih, ki bi v prihodnje preprečila podobne posege v podobo mesta.
Občina: Pristojnosti so omejene, objekt je skladen z veljavnim prostorskim načrtom
Na Mestni občini Ptuj odgovarjajo, da je bila njihova vloga omejena na izdajo mnenja o skladnosti projekta z določili Občinskega prostorskega načrta. Mnenje je marca letos izdala Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju.
Kot pojasnjujejo, občina v postopku ne izdaja gradbenega dovoljenja in ne presoja vseh pogojev, ki jih preverjajo drugi pristojni organi.
»Presoja vplivov posega na kulturno dediščino oziroma vedutne poglede mesta je v pristojnosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kadar se poseg nahaja na območju varstva kulturne dediščine oziroma kadar je za poseg treba pridobiti njegovo mnenje,« pojasnjujejo na občini.
Območje je gospodarska cona
Predmetna parcela se nahaja v enoti urejanja prostora JE04, ki je opredeljena kot gospodarska cona. Na tem območju so po določilih Občinskega prostorskega načrta dopustni tudi industrijski objekti večjih dimenzij.
Projektant je v dokumentaciji navedel, da je višina objekta pogojena s tehnološkim procesom in namestitvijo posebnega žerjava v notranjosti stavbe. Hkrati je pojasnil, da se v širšem območju že nahajajo objekti primerljivih oziroma celo večjih višin.
»Veljavni Občinski prostorski načrt na območjih gospodarskih con dopušča tudi objekte, ki presegajo višino okoliške pozidave, kadar je takšna višina utemeljena s tehnološkimi zahtevami dejavnosti,« navaja občinska uprava.
Občina priznava pomen vedut in napoveduje spremembe
Na Mestni občini Ptuj obenem poudarjajo, da glede na veljavni prostorski akt niso imeli pravne podlage za zavrnitev projekta.
»Varovanje vedutnih pogledov oziroma posebna merila za presojo vpliva objektov na vedutno podobo mesta v veljavnem Občinskem prostorskem načrtu niso posebej določena, zato občina tega vidika ni mogla samostojno presojati izven okvirov veljavnega prostorskega akta in zakonsko določenih pristojnosti.«
Kljub temu priznavajo, da so vedute, pogledi na Ptujski grad, odprti pogledi z območja ob Dravi in značilna mestna silhueta pomemben del kulturne krajine in identitete mesta.
»Prostorski razvoj mesta ne pomeni zgolj zagotavljanja pogojev za razvoj dejavnosti, temveč tudi odgovorno varovanje kakovosti prostora, značilnih pogledov ter prepoznavnosti mesta kot celote,« poudarjajo.
Zato občina napoveduje, da bo v okviru prihodnjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta posebno pozornost namenila zaščiti ključnih vedut mesta in oblikovanju dodatnih urbanističnih meril za umeščanje prostorsko izpostavljenih objektov.
Pri tem bo po navedbah občine pomembno sodelovanje Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Cilj pa ostaja iskanje ravnovesja med razvojnimi potrebami mesta in ohranjanjem njegove prepoznavne podobe.
Preberite še:
Spomnimo ...
Spomnimo še na gradnjo novih stanovanj ob Dravi. Gradbeno dovoljenje za gradnjo dveh stanovanjskih blokov na Zadružnem trgu je bilo izdano marca 2021 in je sprožilo številne polemike.
Zavod za varstvo kulturne dediščine je takrat opozarjal na poseg v območje arheološkega najdišča in vpliv na veduto mesta, a gradnje ni mogel preprečiti. Mestna občina Ptuj je takrat poudarila, da je gradnja dopustna po občinskem prostorskem načrtu, čeprav ni bila skladna s strateškim načrtovanjem, medtem ko so sosedje in nekateri akterji izrazili nasprotovanje.
Po več letih zapletov se je gradnja 20 stanovanj lani vendarle začela, danes pa je že jasno, kako izrazito bosta nova bloka vplivala na podobo tega dela mesta.
