Maja je v Dominikanskem samostanu potekala javna tribuna s predstavniki Zavoda za varstvu kulturne dediščine. Govora je bilo o Koteksu, pa mačjih glavah sredi mesta in še kaj.
V Dominikanskem samostanu Ptuj je bila v torek, 23. maja, javna tribuna. Udeležili so se je lahko vsi občani in občanke, svoje pomisleke pa so lahko izrazili pred predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Med temami, pri katerih so se prisotni zadržali dlje, pa je bila tudi ureditev Jadranske ulice. Tam so po tleh, po naročilu Zavoda za varstvo kulturne dediščine, položene mačje glave. Alen Iljevec, ptujski mestni svetnik iz vrst svetniške skupine Ptuj je naš, je poudaril težavo, ki se je pojavila po polaganju mačjih glav.
Fuge naj bi bile pregloboke, kar pomeni, da je hoja po tem območju močno otežena. Območje Vrazovega trga z ulicami, ki se vanj stekajo, bo namenjeno predvsem prireditvam, kulturnikom, kar pomeni, da bo območje obremenjeno s pešci, mnogi od teh bodo tudi v visokih petah. Zdaj je hoja po tem območju otežena že z navadnimi čevlji.
Janez Rožmarin, nekdanji ptujski mestni svetnik iz vrst Nove Slovenije, je izpostavil problematiko Mariborske ceste. Tam ni optičnega omrežja, treba bi bilo izvesti tudi odvodnjavanje oziroma meteorni kanal, a pred tem bi bilo treba prekopati območje.
Ptujska občina za večmilijonski račun prekopavanja območja sredstev nima, prav tako naj bi prekopavanje trajalo dve leti. Brez tega pa posegi v globino niso mogoči.
Štajnbaher: Mi smo javna institucija, ki jo plačuje država
Na začetku debate je Srečko Štajnbaher, sicer vodja mariborske enote zavoda, poudaril, da so javna institucija, ki jo plačuje država. Dejal je, da pravila, zakone, odloke piše nekdo drug, oni jim le sledijo.
»Zakonodaja sprejema program zgolj na predlog vlade, občine sprejemamo odloke, ampak vi pa dajete soglasja,« je odgovorila županja Nuška Gajšek. Pomeni, da zavod daje strokovne smernice in podlage - projekti pa gredo skozi sito zavoda.
Pa problematika Mariborske? Zaposleni na zavodu je pojasnil, da so na tem področju pomembne arheološke ostaline. Na tem območju so bile najprej njive, nato se je območje spremenilo v zazidljivo. Hiš je bilo vse več, prvotni meteorni kanal je postal preobremenjen, zdaj bi bilo treba ponovno poskrbeti za primerno odvodnjavanje.
Na zavodu so pojasnili, da je tovrstne ostaline prepovedano uničevati. Na območju se lahko ostaline odstranijo samo tako, da se opravi arheološko izkopavanje.
Preširoke ali pregloboke fuge ...
Simona Muršič Menoni, sicer višja konservatorka mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, je pojasnila, da so na napake pri polaganju na Jadranski in Ulici Tomaža Šalamuna opozarjali.
Imajo vzorec, po katerem se je moralo polagati, ki so ga potrdili na zavodu. Po besedah Muršič Menoni se po tem vzorcu ni polagalo.
Na tem območju je dela izvajal podizvajalec Javnih služb Ptuj, v tem primeru podjetje Mineral. Alen Hodnik, direktor javnih služb, je dodal tudi, da je to izvajalec, ki so ga na zavodu priporočili. Dejal je tudi, da so morale biti fuge poglobljene, po navodilih zavoda.
Območje bo treba popraviti, fuge nekoliko dvigniti ali najti drugo primerno rešitev. Iljevec je pri tem večkrat poudaril, da je na mestu potekal gradbeni nadzor, potekal je nadzor s strani zavoda, pa je do napake vseeno prišlo.
