Ravnatelji ptujskih in hajdinske osnovne šole o vplivu delovnih zvezkov na slabšo pismenost. Nepotrebni in predragi?

Pred začetkom novega šolskega leta smo na ravnatelje ptujskih in okoliških osnovnih šol naslovili vprašanja glede uporabe delovnih zvezkov.

V zadnjem času vse pogosteje slišimo, da je delovnih zvezkov ponekod preveč, kar predstavlja velik strošek za starše. Vse glasnejša pa so tudi opozorila, da otroci zaradi tega vse manj pišejo v navadne zvezke, vse težje oblikujejo samostojne stavke in daljša besedila, kar prispeva k slabši pismenosti.

Slabša pismenost

Ravnateljica Osnovne šole Breg Jasna Brec je za Ptujinfo razložila, da lahko delovni zvezki delno vplivajo na razvoj pismenosti, saj v njih prevladujejo kratke naloge zaprtega tipa (na primer obkroži, dopiši, podčrtaj).

»Manj je nalog, ki zahtevajo samostojno oblikovanje daljšega besedila, kar lahko vpliva tudi na širjenje besednega zaklada. Zelo pomembno je, da učenci veliko berejo umetnostna besedila, saj si s tem bogatijo besedni zaklad in razvijajo pismenost. Tako bodo lažje napisali prosti spis ter se urili v tovrstnem načinu izražanja,« je dejala Brec.

Podobno je dejala tudi ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič.

»Dobri delovni zvezki so lahko podpora in pomoč pri usvajanju in utrjevanju snovi, lahko pa predstavljajo tudi nepotreben balast in strošek. Zagotovo vpisovanje samo posameznih besed, podčrtovanje ali povezovanje ne prispeva k razvoju pismenosti.«

Ravnatelj Osnovne šole Hajdina Mitja Vidovič je mnenja, da pretirana raba delovnih zvezkov v sedanji praksi negativno vpliva na razvoj bralne pismenosti učencev, kar po njegovih besedah kažejo tudi neposredni podatki, ki povezujejo močno rabo delovnih zvezkov z nižjimi dosežki.

»Eden od strokovnjakov je zbral podatke o uporabi učbenikov in delovnih zvezkov ter jih primerjal z rezultati nacionalnih preizkusov znanja pri slovenščini in angleščini, pri tem se je pokazala negativna korelacija med pogostejšo rabo teh gradiv in dosežki učencev. Z drugimi besedami: v okoljih, kjer se bolj zanašajo na učbenike in delovne zvezke, so bili rezultati pri bralnih preizkusih slabši. To potrjuje mnenje številnih učiteljev, da preobremenjenost z vnaprej pripravljenimi vajami v delovnih zvezkih zmanjša kakovost učenja,« je povedal Vidovič.

Kako je v praksi?

Brec je dejala, da imajo lahko učenci pri pisanju strnjenih besedil različne izzive, kot so pomanjkanje idej, nezadostno razvite spretnosti pisnega izražanja ali premalo ustvarjalne iznajdljivosti. Kot enega od možnih razlogov je izpostavila ravno to, da so otroci navajeni predvsem reševanja krajših, zaprtih nalog, ki ne zahtevajo daljšega oblikovanja besedila.

Vidovič je za Ptujinfo povedal, da v praksi opažajo, da pretežno sledenje delovnim zvezkom zmanjšuje tudi ustvarjalnost učiteljev in omejuje izražanje ter kreativnost učencev.

»Če učitelj pouk vodi zgolj po že pripravljenih nalogah v delovnem zvezku, ima manj manevrskega prostora za inovativne pristope in prilagoditve posamezniku. Učenec pa je pri takem načinu dela pogosto zreduciran na izpolnjevanje šablon namesto aktivnega oblikovanja znanja. Denimo, v razpravi o upadu pismenosti je bilo izpostavljeno, da ni presenetljivo, če so grafomotorične in jezikovne sposobnosti mladih slabše, saj namesto pisanja bistvenih stvari ob razlagi učitelja mnogi le izpolnjujejo vnaprej pripravljene naloge. To lahko pomeni, da del bralne pismenosti izgubljamo zaradi neustreznih metodično-didaktičnih pristopov in gradiv.«

Vidovič je še dejal, da učitelji opažajo, da delovni zvezki omejujejo poglobljeno razumevanje in kritično mišljenje učencev in da strokovnjaki z Zavoda za šolstvo že dolgo opozarjajo, da jih je, zlasti v nižjih razredih, preveč, zato zavzemajo preveč časa na račun pogovora, igre in sodelovanja.

Delovni zvezki naj bodo le dopolnilo pouku, ki spodbuja ustvarjalnost in višje ravni mišljenja, ne pa nadomestilo za branje in pisanje daljših besedil, meni Vidovič.

Je pa Brec poudarila, da nekateri delovni zvezki prinašajo tudi pozitivne vidike, saj omogočajo sistematično ponavljanje in utrjevanje znanja, naloge pa so pogosto jasno strukturirane in pregledno razporejene, kar lahko učencem olajša načrtovanje in organizacijo dela.

Kakšen odnos imajo do delovnih zvezkov učitelji?

Po besedah Vaupotič Zemljič imajo učitelji zelo različen odnos do delovnih zvezkov.

»Nekateri jih podpirajo in uporabljajo, pri nekaterih je opaziti, da delovne zvezke premalo uporabijo, če so jih že zahtevali od učencev, nekateri učitelji pa načrtujejo delo z učenci brez delovnih zvezkov, ker želijo dati večji poudarek razvoju pismenosti.«

Na breški šoli učitelji delovne zvezke uporabljajo predvsem za sistematično usvajanje učnih vsebin ter za ponavljanje in utrjevanje znanja. Brec je povedala, da stremijo k zmanjševanju njihove uporabe in spodbujajo zapisovanje v klasične zvezke.

Delovne zvezke uporabljajo selektivno – pri nekaterih predmetih kot dopolnilo učbenikom, pri drugih pa so se jim delno ali v celoti odrekli.

Na Osnovni šoli Ljudski vrt in podružnični šoli Grajena imajo učitelji navodilo, da temeljito premislijo, če bodo delovne zvezke lahko učinkovito uporabljali za doseganje višjih ciljev, je razložila Vaupotič Zemljič in dodala, da so v nasprotnem primeru naprošeni, da se delovnim zvezkom odpovejo oziroma zmanjšajo obseg delovnih zvezkov.

Na Hajdini prvošolci brez delovnih zvezkov

Na hajdinski osnovni šoli so se vprašanja smiselne uporabe delovnih zvezkov lotili načrtno in večplastno. Ena izmed prednostnih nalog šole v zadnjih letih je bil dvig bralne pismenosti na vseh ravneh, kar je terjalo premislek tudi o učnih gradivih. Postopoma so zmanjševali količino delovnih zvezkov v uporabi in jih nadomeščali z drugimi oblikami gradiv ter dejavnosti.

Vidovič je razložil, da najbolj konkreten korak uvajajo v tekočem šolskem letu, saj v prvem razredu sploh ne bodo uporabljali delovnih zvezkov pri pouku.

»S tem želimo že najmlajšim učencem omogočiti bolj izkustveno in aktivno učenje brez vnaprej natisnjenih rešitev. Pričakujemo, da se bo ta praksa postopno širila navzgor po razredih (vertikalno), ko bomo pridobili izkušnje in rezultate.«

Da bi ta prehod uspel, so učiteljem zagotovili tudi dodatno strokovno podporo in usposabljanja.

»Opažamo že prve pozitivne učinke zmanjšane uporabe delovnih zvezkov: učenci so pri pouku bolj dejavni in motivirani, manj je pasivnega sledenja navodilom iz knjižice. Učitelji ugotavljajo, da lažje izvajajo diferenciacijo in individualizacijo, pouk lahko prilagodijo dejanskemu predznanju in tempu učencev, ker jih ne veže vsaka stran delovnega zvezka. Naše izkušnje torej potrjujejo tisto, kar poudarja tudi stroka: da delovni zvezki sami po sebi niso odločilen dejavnik znanja in da se enako visoka raven znanja lahko doseže tudi z manj ali nič delovnimi zvezki, če se učitelji poslužujejo drugih učinkovitih metod. Obratno pa je pri učiteljih, ki se branijo teh sprememb (takih je sicer pri nas zanemarljivo malo), opaziti več težav, manjšo raven znanja pri učencih, pojav vzgojnih težav in podobno.«

Sodobni učni pristopi

Poleg urejanja gradiv vlagajo na Hajdini predvsem v sodobne učne pristope. Tudi na Ljudskem vrtu in na Bregu pri pouku veliko pišejo v prazne zvezke, uporabljajo izbirne naloge in izvajajo projekte.

»Pogosto damo učencem preprosto navodilo, na primer: »Opiši dogodek iz svojega življenja« ali »Napiši pismo«. Takrat se jasno pokaže, kako različno otroci razmišljajo. Spodbujamo tudi raziskovalne projekte, ustvarjalno pisanje in naloge, ki povezujejo več predmetov. Ena izmed odličnih priložnosti za razvijanje pismenosti je projekt »Teden pisanja z roko«, v katerem sodelujemo tudi na naši šoli,« je povedala Brec.

Široka avtonomija pri izbiri učnih gradiv

Imajo pa učitelji in šole v Sloveniji dokaj široko avtonomijo pri izbiri učnih gradiv, vključno z delovnimi zvezki, zato v praksi tudi prihaja do razlik med šolami.

Vidovič je dejal, da šolska zakonodaja zahteva, da učiteljski zbor vsako leto predlaga seznam učbenikov in drugih gradiv, ki ga nato potrdi svet staršev. Vendar starši običajno zaupajo strokovni presoji šol in redko nasprotujejo predlogom, še posebej če so dobro utemeljeni.

Strošek za nakup delovnih zvezkov je lahko zelo velik

Delovni zvezki imajo seveda tudi svojo ceno, ki lahko ob nakupu šolskih potrebščin predstavlja znaten strošek.

Brec je povedala, da so stroški vsako leto pomembna tema, zlasti pri družinah z več otroki.

»Včasih se starši obrnejo tudi na šolsko svetovalno službo, ki jim pomaga preko šolskega sklada ali v sodelovanju z založbami, ki nam občasno podarijo kakšen komplet učnega gradiva. Za učence prve triade je izbor delovnih zvezkov brezplačen, učbenike pa si lahko vsi učenci v šoli izposodijo brezplačno.«

Vaupotič Zemljič je povedala, da kakšni družini pomagajo pri nabavi z donatorskimi sredstvi, da pa posebnih pritožb glede visokih stroškov še niso imeli.

»Moram reči, da se zaradi našega racionaliziranja delovnih zvezkov že nekaj let starši na nas ne obračajo s pritožbami, da je strošek previsok, saj smo ga znižali na najnujnejše, pa še se bo manjšal ob takšnem trendu. Bolj pogosto slišimo olajšanje, da smo prihranili nekaj denarja in da njihov otrok dejansko uporablja tisto, kar so kupili. Včasih smo slišali pritožbe v stilu »kupili smo sedem delovnih zvezkov, rešili pa so samo štiri; zakaj smo plačali ostale tri?« – takšnih pripomb zdaj praktično ni več, ker ne naročamo več nepotrebnih reči,« pa je dejal Vidovič.

Sistemska omejitev s strani ministrstva?

Brec bi bila za omejitev uporabe delovnih zvezkov s strani ministrstva, če bi ta potekala premišljeno, z ustreznimi alternativami in podporo učiteljem. Pomembno se ji zdi, da sprememba ne bi zmanjšala kakovosti pouka.

Vidovič pa bi namesto neposrednega prepovedovanja ali omejevanja s strani ministrstva, raje podprl ukrepe v smeri dvigovanja kakovosti gradiv in odgovornosti pri izbiri.

»Že zdaj imamo komisije, ki potrjujejo učbenike in delovne zvezke za uporabo v šolah. Menim, da bi te komisije morale strožje in bolj preudarno presojati gradiva, ki pridejo na seznam. Trenutno je trg preplavljen z ogromno različnimi gradivi, njihova kakovost pa je po mnenju mnogih učiteljev zelo različna, v zadnjih letih opažamo tudi padec kakovosti nekaterih novitet, morda zaradi hitenja pri izdajanju ali prevelike komercializacije. Bilo bi koristno, da se merila za kakovost učnih gradiv postavijo visoko in se dosledno upoštevajo. Naj ostanejo v uporabi le delovni zvezki, ki dokazano prinašajo dodano vrednost k pouku.«

Vaupotič Zemljič je dodala še: »Delovni zvezki so očitno izjemno pomembna gospodarska panoga. Na trgu jih je veliko, od manj kvalitetnih do zelo kvalitetnih. Cene pa so po mojem mnenju res pretirane.«

»Kar bi vsekakor pozdravil, je poseg ministrstva pri omejevanju pretiranih cen delovnih zvezkov,« je dejal Vidovič, s čimer se strinja tudi Vaupotič Zemljič.

Pogled v prihodnost ...

Brec bi predlagala, da naj gradiva vsebujejo več odprtih vprašanj, na katera ni le enega pravilnega odgovora. Po njenem mnenju je kakovost delovnih zvezkov dobra, če so naloge jasne, zanimive in povezane s snovjo.

»Podprli bi lahko še kakšen vseslovenski projekt za razvijanje bralne pismenosti, v katerega bi bila vključena večina šol,« je predlagala Brec.

»Začeti bi morali pri spreminjanju miselnosti družbe, ki si mora odgovoriti, kakšno znanje želimo, in spreminjanju učnih načrtov na način, da bi bilo res manj balasta in več poudarka na učenju učenja, razvijanju kritičnega mišljenja in kreativnosti. To bi se moralo odražati tudi v sestavi testov za nacionalno preverjanje znanja,« je dejala Vaupotič Zemljič.