Te dni sadjarji zaključujejo z obiranjem poznih sort jabolk, deževno vreme pa jim povzroča dodatne skrbi. Vsak vremenski zastoj podaljšuje čas obiranja in ustavlja delo.
Kljub vsem težavam, kot so pozebe, suše in sedanje deževje, sadjarji v Podravju – kjer je največji delež slovenskih sadovnjakov – poskušajo rešiti pridelek.
Vremenske nevšečnosti otežujejo pobiranje jabolk v Podravju
Mladi sadjar Tomaž Grmek iz Sadjarstva Grmek se sooča z enakimi izzivi. Z obiranjem hiti, a ga ovira dež, ki upočasnjuje spravilo jabolk iz sadovnjakov.
Kot pravi Grmek, kar nekaj sadja že odpada na tla, kar pomeni, da postane neprimerno za prodajo kot sveže sadje in je uporabno le za predelavo. Z obiranjem sicer sedmih hektarjev sadovnjakov se trudijo rešiti čim več pridelka, vendar jim vremenski vplivi niso v prid.
Bo deževje ogrozilo letino jabolk?
V Kmetijski zadrugi Selnica ob Dravi, kjer obdelujejo 30 hektarjev sadovnjakov, se soočajo s podobnimi težavami.
Miha Majšter, vodja zadruge, pravi, da od leta 2016 niso imeli normalne letine. Sadjarji so letos znova doživeli najprej pozebo, nato sušo, zdaj pa dež, ki povzroča dodatne težave.
Vremenski vplivi ne vplivajo samo na količino pridelka, temveč tudi na njegovo kvaliteto. Jesensko deževje vpliva na obarvanost jabolk, pozeba pa je na marsikaterem sadju pustila sledi, zaradi katerih ni primerno za prodajo.
Sadjarji opozarjajo, da so cene za predelavo jabolk nizke, obenem pa se odkupne cene znižujejo, kar povzroča še večje skrbi.
Klimatske spremembe povzročajo vse več težav
Specialist za sadjarstvo Matjaž Lerš iz Kmetijsko gozdarski zavod Maribor poudarja, da so danes uspešni predvsem tisti sadjarji, ki imajo urejene protitočne sisteme, namakalne sisteme in druge investicije, ki jim pomagajo obvladovati vremenske nevšečnosti. Kljub temu pa letošnja sezona ne obeta visokih dobičkov, saj so stroški repromateriala izjemno narasli.
Sadjarji ostajajo pred velikimi izzivi, prihodnost pa bo odvisna predvsem od tega, kako bodo uspeli obvladati vse večje vplive podnebnih sprememb.
Komentarji (1)
Nikjer po trgovinah ni mogoče kupiti sadja, katerega stopnja zrelosti bi bila vsaj minimalna. Denimo z breskvami, nektarinami in podobnim bi kvečjemu lahko igral golf, tako so trde. Za konzum pa sploh niso primerne, ker če imaš svoje zobe si jih lahko poškoduješ, če protezo pa jo komot zlomiš. Poseben primer je ananas. Spomnim se časov pred 50 leti, kaki sanjski primerki tega kraljevskega sadeža so bili na voljo, zunanjost rjava, notranjost pa neskončno sočna in nebeškega žmaha. Danes je na policah vse zeleno in nedozorelo. Ve se, zakaj. Bog ne daj, da bi kakšen primerek sadeža zgnil ali kaj podobnega. Po drugi strani pa trgovine v ceno sadja pridno kalkulirajo 35% kalo, čeprav ga sploh ni. Ena ostarela Mariča Lah bi seveda znala podrobno razložiti, zakaj je tak promet z nedozorelim sadjem po pravilih. Po trgovskih ja, ne pa po pravilih kupcev.
Pridem v bilo katero trgovino s sadjem na policah in kaj vidim najprej. Tisti, ki imajo slabe zobe ali proteze v sadje rinejo prste in tako merijo trdoto. Kupijo pa malo ali nič od tega. Poškodovano sadje seveda na mestu poškodbe začne gniti. Trgovke pa nobenemu takemu uničevalcu sadja ne rečejo nič. Ne vem, zakaj ne...!
Starejše novice
