Izkopavanja trajajo enkrat dlje, saj je arheologe presenetila velika globina (foto: Ines Zupanič Tomažič).
Izkopavanja na Panorami trajajo že dva meseca, z vsakim odkritim slojem zemlje pa je razkritih vse več dejstev o ptujski zgodovini.

Za to območje so bila pomembna tudi izkopavanja pred prvo svetovno vojno, saj so se že takrat zavedali pomembnosti območja. Takrat so odkrili tudi trg, marmorne plošče in kipe ter reliefne plošče.

Vse to je bilo razbito na drobne koščke, sklepajo pa, da je bilo uničeno konec četrtega stoletja. 

Tabla označuje arheološka izkopavanja (foto: Ines Zupanič Tomažič).

Pred vrhom Panorame je stala tudi stavba s termami, svetišče in pokopališče. Po severnem pobočju je tekel vodovod po dolini potoka Grajena. Ta vodovod se nekje sredi pobočja Panorame tudi zaključi. 

Prav posebno vrednost ima tudi stavba, ki je najverjetneje služila kot svetišče. Ta je stala na vrhu Panorame. Na vrhu hriba so odkrili tudi oltarje in svinčene votivne figurice. Te najdbe so bile sicer izkopane med preteklimi izkopavanji.

Trenutno pa skupina arheologov pod vodstvom Jane Horvat iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti izkopava stavbo, za katero predvidevajo, da je služila kot vojaška utrdba. 

Metoda geofizičnega pregleda območja je bila uporabljen na hribu Panorama kot pomoč arheologom. Je posebna vrsta pregleda, ki pokaže strukture, ki se skrivajo pod zemljo. 

Zaradi teh geofizičnih pregledov so uspeli prebrati tloris, za katerega pa so predvidevali, da je dobro ohranjen. Takoj ob pričetku odkopavanja zidov pa so ugotovili, da so ti v zelo slabem stanju. 

Trenutno stanje izkopavanj (foto: Ines Zupanič Tomažič).

Razlog za tem je najverjetneje srednji vek, ko so iz starih stavb odnašali gradbeni material. Zidaki iz tega obzidja na Panorami so lahko pristali celo nekje na Ptujskem gradu.

Arheologi predvidevajo, da je izkopana stavba najverjetneje predstavljala vojaško utrdbo. Temelji so ohranjeni odlično, saj so bili obliti z velikimi količinami malte. Bile so narejene tudi stopnice, v spodnjo stopnico pa so postavili obzidje ter stolp. Pred obzidjem je bil najverjetneje jarek. 

Ob koncu izkopavanj je možnost, da bo Arheološki park Panorama obogaten še z nakazilom zidov in najdb na površini ter tablo z informacijami. Tako si bodo lahko obiskovalci ogledali, kaj je pred dva tisoč leti stalo na tem mestu. 

Obzidje na grobo datirajo v tretje ali četrto stoletje, kar pa sovpada s časom, ko je bila Panonija ogrožena s strani germanskih ljudstev.

Vojaška funkcija pa ni edina, ki jo je ta stavba nosila. Nekoliko kasneje je tukaj stala delavnica koščenih izdelkov za ženske frizure. Izdelovali so glavničke in sponke, s katerimi so si prebivalke tedanjega Ptuja spenjale lase. 

V četrtem ali petem stoletju je bila tukaj tudi livarska delavnica, saj so našli bron, železo pa tudi kipec Vulkana, boga kovaštva in metalurgije. Izven območja kopanja so zasledili tudi lončarsko peč. 

Rdeča prst nakazuje, da se na tem področju, na drugi strani luknje nahaja lončarska peč (foto: Ines Zupanič Tomažič).

Ko je livarska delavnica propadla, predvidevajo, da je to bil konec poseljenosti Panorame. Še zadnji so bili na tem hribu torej livarji. 

Vodja raziskav Jana Horvat ob kraju izkopa (foto: Ines Zupanič Tomažič).
Nagrobnik umrli materi, ki je najverjetneje umrla pri porodu. Spomenik sta ji dala postaviti mož in mama. Original so, pri prejšnjih izkopavanjih, našli nedaleč stran (foto: Ines Zupanič Tomažič).
Vodja izkopavanj dr. Jana Horvat je doktorirala prav iz rimske provincialne arheologije (foto: Ines Zupanič Tomažič).

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice