Letošnji junij zelo topel, izjemno suh in izjemno osončen.
Delni podatki Agencije Republike Slovenije za okolje kažejo, da je bil letošnji zelo topel, zelo oziroma celo izjemno suh ter izjemno osončen, razen na Primorskem, kjer je bil zelo osončen.
Letošnji junij med tremi najtoplejšimi v zadnjih sedemdesetih letih
Odklon temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 je na državni ravni znašal 3,4 stopinje Celzija.
Po hladnem maju spada letošnji junij med tri najtoplejše vsaj od leta 1950. Od njega sta bila toplejša junija 2003 in 2019.
Letošnji junij je že dvanajsti zaporedni junij s pozitivnim odklonom temperature glede na obdobje 1981–2010. V tem tisočletju so bili samo trije juniji z negativnim odklonom temperature, leta 2001, 2004 in 2009, kažejo podatki agencije.
Izjemno malo padavin
Kazalnik višine padavin na ravni države glede na referenčno obdobje 1981–2010 je znašal 24 odstotkov, kar uvršča junij 2021 med najbolj sušne vsaj od leta 1950. Pred tem je bil najbolj suh junij 2006, podobno suhi pa so bili še juniji 2019, 2003, 2000, 1977 in 2013, vsi s kazalnikom padavin pod 55 odstotkov.
Zgornja fotografija prikazuje kazalnik višine padavin junija 2021 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010. Upoštevano je sorazmerno majhno število merilnih postaj, saj za številne postaje še niso izračunali dolgoletnega povprečja ali podatki v času nastanka poročila še niso bili na voljo.
Na Ptuju le tri, v Mariboru pa štiri milimetre padavin
Glede na kazalnik padavin je bilo najbolj suho v delih Primorske, Notranjske in ponekod na severovzhodu, kjer je znašal kazalnik padavin manj kot 15 odstotkov.
Na Ptuju so izmerili le tri milimetre padavin, kar znaša tri odstotke dolgoletnega povprečja, v Mariboru le štiri milimetre padavin, kar je štiri odstotke, v Ilirski Bistrici in Podnanosu pa osem milimetrov padavin oziroma sedem odstotkov.
Glede na razpon oziroma pogostost padavin v obdobju 1981–2010 je bilo v večini Slovenije zelo suho, lokalno izjemno suho, le tu in tam pa suho, še kažejo podatki agencije.
Več sonca od povprečja
Letošnji junij je bil izjemno osončen. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja glede na primerjalno obdobje 1981–2010 je na državni ravni znašal 144 odstotkov.
To letošnji junij uvršča na prvo mesto najbolj osončenih junijev po letu 1961. V tem tisočletju je opazen trend vse bolj osončenih junijev, saj jih je bilo 15 s kazalnikom osončenosti nad 100 odstotkov in le šest z nižjim od 100 odstotkov. Odkloni navzdol so tudi manjši kot tisti navzgor.
Na zgornji fotografiji vidimo relativni odklon trajanja sončnega obsevanja v junijih 1961–2021 glede na povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja 1981–2010. Z oranžno so označeni nadpovprečno, s sivo pa podpovprečno osončeni meseci. Letošnji junij je označeno s temnejšo barvo.
Letos junija največ sonca v zadnjih desetletjih
Meritve kažejo, da je bil ponekod letošnji junij celo najbolj osončen mesec med vsemi v zadnjih desetletjih.
V Ljubljani je bilo sončnega vremena 353 ur, do zdaj je bilo največ sončnega vremena julija 2013, ko so na agneciji zabeležili 350 ur, na mariborskem letališču pa 345 ur, do zdaj julija 2013 339 ur.
Po do zdaj zbranih podatkih je bilo najdaljše trajanje sončnega obsevanja v letošnjem juniju v Murski Soboti, kar 357 ur.
Primerjava z juniji iz preteklih let
Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je bil letošnji junij na ravni države najbližji junijema 2019 in 2003, ki sta bila manj suha, a še toplejša. Vremenski potek in regionalne razmere so se med omenjenimi meseci precej razlikovale.
Dolgoletni niz meritev v Sloveniji kaže na ogrevanje ozračja pri tleh v zadnjih desetletjih. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja so se juniji v povprečju ogreli že za tri stopnije Celzija. K tako velikemu trendu temperature prispeva tudi izrazit negativni trend junijske višine padavin po letu 1985.
