Kidričevski Talum na degradiranih površinah svojih zaprtih odlagališč načrtuje postavitev največjega sončnega polja v Sloveniji.
Talum ima na zaprtih odlagališčih postavljene sončne elektrarne skupne moči približno šest megavatov, ki so bile zgrajene leta 2010.
Podjetje pri tem ni bilo investitor, temveč ima z lastniki teh objektov sklenjene najemne pogodbe. Najemna razmerja so sklenjena s petimi družbami: Moja elektrarna, PETSOLAR, ŠESTSOLAR, 3SOLAR in C&G Energija CIMSOLAR.
Znotraj industrijske cone ima Talum nameščene fotovoltaične panele na strehah svojih objektov, skupne moči 3,78 megavata. Elektrarne so razporejene na pet lokacijah in so v lasti podjetja, zgrajene pa so bile leta 2023.
Skupna moč do 60 megavatov ...
Za Ptujinfo so v podjetju razložili, da v skladu z zakonodajo Republike Slovenije, zlasti z zakonom o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter trajnostnimi usmeritvami zdaj razvijajo projekt postavitve velikih sončnih elektrarn na območjih zaprtih odlagališč odpadkov, ki imata veljavni okoljevarstvenih dovoljenji za zaprti odlagališči ter izdelan in potrjen načrt ukrepov za upravljanje obeh odlagališč.
»Na podlagi že izdelanega idejnega dokumenta za izvedbo je na predlaganih zaprtih odlagališčih predvidena možnost postavitve sončnih elektrarn s skupno nazivno močjo do 60 megavatov.«
PREBERITE ŠE:
Na kateri točki je projekt?
Pri snovanju projekta je v skladu z zakonom o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije predvidena tudi izvedba dodatnih tehničnih ukrepov na zaprtih odlagališčih, ki bodo prispevali k izboljšanju stanja okolja na tem območju.
Za projekt je bila izdelana vloga za predhodni postopek z vsemi zahtevanimi prilogami v obliki dodatnih analiz, študij in elaboratov. Vloga je bila oddana na pristojno ministrstvo v mesecu juliju, so pojasnili.
»Po odzivu pristojnega ministrstva bomo nadaljevali s pripravo zahtevane projektne dokumentacije in z ostali projektnimi aktivnostmi. Pri gradnji novih sončnih elektrarn in hranilnikov baterij načrtujemo, da bomo sodelovali v vlogi najemodajalca zemljišč in infrastrukture,« so še dodali v Talumu.
Za kakšni odlagališči gre?
Odlagališče rdečega blata je zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov, z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem za zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov iz leta 2009, ki je bil spremenjen leta 2023 skupaj s programom ukrepov.
Za projekt postavitve sončne elektrarne je bila izdelana vloga za predhodni postopek, ki vključuje vse zahtevane priloge, dodatne analize, študije in elaborate. V skladu z zakonodajo o varstvu okolja je bil pripravljen tudi načrt ukrepov za zmanjšanje vplivov zaprtega odlagališča, pri čemer je posebna pozornost namenjena preprečevanju vstopa padavinske vode v telo odlagališča. Vsi ukrepi iz načrta morajo biti izvedeni pred postavitvijo elektrarne ali vsaj sočasno z njo.
»Ocenjujemo, da bodo predvideni tehnični ukrepi velik prispevek k omejevanju vplivov zaprtega odlagališča na okolje, še posebej na stanje podzemne vode,« so povedali.
