Katarina Tomič, logopedinja
Slovenija se sooča z resnim pomanjkanjem logopedov, kar povzroča rekordno dolge čakalne dobe in vpliva na razvoj otrok. Kljub rednim razpisom delovna mesta ostajajo prazna, saj logopedov preprosto ni.

Logopedinja Katarina Tomič je ena redkih - gre za deficitarni poklic, katerega pomanjkanje ima še kako resne posledice.

»Trenutno stanje je res zaskrbjujoče, že leto dni nazaj, ko sem še sama delala v okviru javnega zdravstvenega sistema je bilo stanjo zelo katasrofalno. To, kar se pa dogaja zdaj ... Tako še ni bilo,« nam je dejala Tomič.

Na katastrofalno stanje opozarjajo že vrsto let, ampak zdi se, da še ni bilo pravega posluha.

»Problem logopedskih storitev ima dolgo brado. Na to opozarjamo zdaj že vsaj 15 let, intenzivo pa zadnjih deset let,« je pojasnil direktor Zdravstvenega doma Maribor Jernej Završnik.

Prisiljeni so ponavljati razpise za delovno mesto, na katero se ne prijavi nihče.

»Nujno bi pa v naši zdravstveni enoti potrebovali dva logopeda. Iščemo jih že celo leto, ponovili smo 22 razpisov v enem letu, se pravi povprečno imamo na mesec dva razpisa, vendar pa prijave razen ene, ki je prihajala iz nekdanje države, nismo imeli,« je dodal vodja zdravstvene enote Centra za sluh in govor Maribor Borut Vnuk.

Posledice pomanjkanja kadra so logične, čakalne dobe se daljšajo.

»Na resno obravnavo je pri nas treba počakati 19 mesecev, kar ni v redu. Problem pa je to, da enostavno logopedov na trgu ni. In ko se ozremo nazaj vidimo, da je temu tako, ker logopedi se v naši državi izobražujejo samo v Ljubljani,« je dodal Završnik.

Katarina Tomič, logopedinja

Tako dolge čakalne dobe pa seveda vplivajo na razvoj otroka.

»To je tako dolga doba, da so lahko nekatere stvari že popolnoma zamujene in če se ne pristopi k stvari dovolj hitro, je lahko potem, takrat že, prepozno,« je zaskrbljena Tomič.

V nekaterih ustanovah so sicer zaradi prenasičenosti pacientov že začeli s triažnim sistemom.

»Pomeni, da ko mi dobimo delovne naloge otrok, jih pregledamo in določimo stopnjo nujnosti in jo tudi spremenimo. In se zelo trudimo, da otroci, ki imajo tako izrazite primanjkljaje in nujno potrebujejo čimprejšnjo pomoč umestimo v hitrejšo čakalno vrsto,« je dejala specialistka klinične logopedije na Centru za sluh in govor Maribor Katja Globevnik.

Gre samo za hitro, začasno rešitev, ki problema ne reši. Zaradi načina življenja bo vedno več otrok, tudi odraslih potrebovalo pomoč logopeda.

»Otroci so bistveno bolj pasivni, več so pred zasloni, telefoni, v taki aktivnosti otrok ne rabi biti aktiven, je samo kot neki zombi priklenjen pred tisti zaslon. Posledično ima manj gibalnih izkušenj, manj manipulira z rokami,« je dejala Tomič.

Katja Globevnik, specialistka klinične logopedije na Center za sluh in govor Maribor

Del težave bi rešilo povečanje števila vpisnih mest v študijski program in tukaj se stvari tudi v Mariboru pomikajo v pravo smer.

»Moramo pa vedeti seveda, da takšno izobraževanje traja v osnovi pet let, potem imamo še specializacijo, ki traja štiri leta in smo že pri desetih letih, da bomo dobili kader, ki ga pa danes potrebujemo,« je še bil jasen Završnik.

V tem času tako staršem ostajajo prav tako prenasičene zasebne ambulante in pa različne spletne vsebine, ki jih za vaše otroke pripravljajo priznani logopedi. 

Komentarji (1)

JADEN PARAGLAVAN (ni preverjeno)

Kako da ne? Slovenija je ja dežela samih nesmiselnih rekordov....

Starejše novice