Zajtrk na Dravi je letos potekal nekoliko drugače, virtualno iz udobnega domačega naslanjača. Pridružil se mu je še lastnik Mitre Peter Vesenjak in Špela Težak iz Društva CET Platforma.
Sproščen pogovor je tekel o turizmu, Ptuju in potencialih, tako gastronomskih, enoloških in umetniških, tega starega mesta.
V duhu preteklega pusta se je pogovor razvil tudi v smer iskanja novih rešitev tudi glede vrhunca ptujskega pustovanja - nedeljske povorke.
Glavno vprašanje, ki se med sogovorniki poraja je, kako ljudi zadržati v mestu še pred in po povorki. Peter Vesenjak lastnik ptujskega hotela Mitra tako postavi pomembno iztočnico s tem, ko poudari, da morajo ponudniki sami pripraviti del programa, ki se ga mora nato povezati v neko harmonično celoto.
Vesenjak izpostavi težavo, ki je do neke mere povezana tudi z vremenom, saj maškare po Ptuju norijo le, ko je še hladno. Posledično gre za težavo, da se potrošnja skoncentrira le na nekaj ur v nedeljo.
Tako je predlog lastnika hotela Mitra, da bi se lahko osrednji dogodek, torej nedeljska povorka, organiziral kot kombinacija povorke in dogajanja na različnih delih Ptuja.
Trendi za poletno sezono so povezani s koronakrizo
Vesenjak je s Špelo Težak spregovoril tudi o poletnih trendih. Ti so močno prepleteni s koronakrizo in epidemiološko sliko - tako naše države kot drugih.
A poudarja, da od maja do oktobra v Sloveniji ustvarimo 80 odstotkov turističnega prometa. Od marca do aprila ga ustvarijo le deset odstotkov. Vesenjak je jasen, da bi trenutno 'forsiranje' odpiranja turističnih kapacitet, »da poslabšamo sliko za glavno sezono, bilo neodgovorno«.
Napovedi Petra Vesenjaka so, da bodo dejavnosti zaprte do konca maja, začetka junija. Okrevanje bi lahko trajalo tri do štiri leta. Pove, da so take tudi ocene drugih strokovnjakov iz tega področja.
Trend so počasnejša potovanja, turisti rabijo informacije
Kljub trenutni negativni turistični sliki pa Vesenjak ne meče puške v koruzo. Poudarja, da moramo v tem trenutku gostom omogočati, da se na varen način sprehodijo po mestu.
Dobiti morajo informacije, katere muzeje in znamenitosti lahko obiščejo, kje dobijo hrano in kje čaj ali kavo.
»Tako postane privlačen tudi virtualen način,« doda, obenem pa lahko skozi spletne aplikacije približamo mesto.
Špela Težak opaža predvsem upočasnjevanje potovanj. Popotniki se tako odločajo predvsem za daljše migracije. To jim omogoča tudi, da če se zgodi popolno zaprtje, imajo možnost ostati na lepi lokaciji in nekateri celo delati s potovanja.
Je prava smer za ptujski turizem butična?
V navezavi s Ptujem se že nekaj let pojavlja beseda 'butično'. Gre za nasprotje množičnemu turizmu, prihajajo manjše skupine ljudi, a destinacija lahko kljub temu ustvari enak ali celo večji profit.
Pri tem pa Špela Težak poudarja manjko kompetenc. »Če želimo razvijati butično destinacijo moramo svoje poslovne ideje peljati v to smer,« pove Težakova.
Tak trend opaža tudi Vesenjak. Pove, da se je med letoma 2015 in 2019 turizem v Sloveniji povečal za 35 odstotkov. Tako se je dvignilo tudi število zaposlenih za kar 20 odstotkov.
Zaskrbljujoče pa je, da se je vpis v poklicne srednje šole hkrati zmanjšal za 30 odstotkov. Prav ti bi predstavljali kar 75 odstotkov potrebnega kadra.
Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021
Slovenija je celo prva, ki si je ta naziv prislužila kot cela država in ne le kot regija.
Ob tej posebni priložnosti pa tudi hotel Mitra pripravlja programe, ki bodo povezani z doživetji vinske kulture in kulinarike.
Vesenjak poudari, da smo na Ptuju v zadnjih nekaj letih na tem področju naredili korak naprej, a manjka določena atraktivnost.
»Na enološkem področju moramo graditi na tisočletjih vinske kulture,« pove in doda, da štajerski vinarji delajo zares odlična vina.
