Na novinarski konferenci so sodelovali predstojnik centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mario Fafangel, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman in vladni govorec Jelko Kacin.

Včeraj se je sestala vlada v razširjeni sestavi, da bi pregledala dopolnjeni državni načrt ukrepanja za primer epidemije oziroma pandemije. Pri tem je govor nanesel tudi na pereč problem izdajanja karantenskih odločb in bolj učinkovito delovanje zdravstvenega inšpektorata.

Drugačne prioritete zdravstvenega inšpektorata bodo omogočile, da bo odslej opravljal tudi do 500 nadzorov izvajanja karantenskih odločb dnevno. Med drugim je vlada včeraj dosegla dogovor, da bo prioritetno urejala pravno podlago za zaščito najbolj ogroženih delov prebivalstva. Pri tem gre predvsem za domove za starejše in druge socialnovarstvene zavode, med njimi tudi zapore.

Poleg tega vlada načrtuje močno povečanje laboratorijskih kapacitet za testiranje okužb z novim koronavirusom, s čimer bo lahko država jeseni dnevno obravnavala veliko več kot trenutnih največ 1500 testov v enem dnevu.

Epidemiološka situacija v Sloveniji se namreč slabša. Danes ponovno beležimo čez 20 okuženih, včeraj je bilo namreč ugotovljenih 23 novih okužb s koronavirusom. Slovenija postopoma prehaja v fazo držav, kjer je 14-dnevno povprečje okuženih na 100.000 prebivalcev okoli 10.

Samo v zadnjem tednu potrjenih 132 primerov

Tedenski podatki števila primerov v Sloveniji od 29. junija do 5. julija kažejo, da smo imeli 132 primerov, kjer je bilo 25 primerov importiranih, osem primerov iz Hrvaške, sedem iz Bosne in Hercegovine, štiri s Srbije, tri iz Črne gore, dva s Kosova in eden iz Kazahstana.

12 primerov je bilo povezanih z importiranimi primeri, 27 primerov pa je bilo povezanih z lokalnim virom okužbe. Številka aktivnih primerov v Sloveniji je okoli 150, v karanteni pa je trenutno 637 posameznikov. Od teh je bila pri 33-ih potrjena okužba, a pri njih je bila veriga prenosov prekinjena.

Pri tem vladni govorec Jelko Kacin poudarja, da vsi državljani, ki se nameravajo odpraviti na Hrvaško, naj ponovno razmislijo o nujnosti svojega potovanja. »Če pa se tovrstnemu potovanju ne morete izogniti, se tam vsekakor še bolj izogibajte krajem s povečanim številom ljudi, množičnim zbiranjem, zaprtim lokalom in nočnim klubom,« pravi Kacin.

Kljub temu se meja s Hrvaško še vedno ne zapira, vlada pa že razmišlja, da bi zbiranja števila ljudi omejila na 10. »To se lahko zgodi še ta teden. Porok pa avgusta ne načrtujte več,« pravi Kacin.

Slovenija ‘rumeni’

Predstojnik centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mario Fafangel pravi, da se situacija v svetu glede koronavirusa ne umirja. V šestih dneh je namreč število primerov v svetu naraslo iz 10 na 11 milijonov. Pri tem pa ni videti trenda upadanja.

»Trend je v porastu tudi v Sloveniji. Pomembno bo spremljati, kakšne bodo številke v naslednjih dneh in ali bomo s sedanjimi ukrepi lahko držali številke stabilne,« pravi Fafangel in dodaja, da moramo vsi ljudje delovati samozaščitno, da lahko epidemijo obvladujemo brez sprejemanja dodatnih omejevalnih ukrepov.

Slovenija je zaradi povečanega števila okužb porumenela, saj je 14-dnevna kumulativna incidenca 9,85, kjer Fafangel meni, da bomo že jutri presegli število 10. »To pomeni, da smo dosegli tisti nivo, ki smo ga uporabljali za druge države, ki niso več varne,« pravi Fafangel, s čimer moramo še dodatno upoštevati vse ukrepe. Pri čemer Fafangel omenja tudi mobilno aplikacijo za sledenje kontaktov, s katero bi lahko število okužb znatno zmanjšali.

Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman na drugi strani poudarja pomen zaščite najranljivejših skupin prebivalstva, gre predvsem za domove za starejše in druge socialnovarstvene zavode, med njimi tudi zapore.

Ker trenutna epidemiološka situacija kaže, da trenutno zbolevajo predvsem mladi, morajo ti še posebej paziti pri svojih stikih z ranljivimi posamezniki, pri čemer gre tudi za zaposlene v omenjenih institucijah.

»Dolžnost vsakega posameznika je, da s svojim samozaščitnim vedenjem poskrbimo za ranljive skupine,« še dodaja Rozman.

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

joze (nepreverjen)

...kiri se se spomnijo enega Rajkota na meji s Hrvasko??tudi tam je bil zahtevek za karanteno!..in kaj se je zgodilo?...ja nic...telefonski klic ..in zadeva je bila *resena*....tak ,da iz tega primera se da sklepati,koliko je karantena potrebna....pozivam Kacina,da na to temo objavi kaksno informacijo....ali je ,glede na opisan primer, karantena potrebna ali ne??...pa to....

Default (nepreverjen)

Manj porok = Manj locitev

Starejše novice