Kri ni voda ali kako je hčerka kaskaderja postala kaskaderka.

Tjaša Perko je slovenska kaskaderka, ki si je ime ustvarila tudi v Hollywoodu. Je hčerka kaskaderja Roka Cvetkova, s katerim je že od majhnega hodila na snemanja.

Kaskaderstvo ji je bilo, tako rekoč, položeno v zibelko, a brez določenih značajskih lastnosti ne bi šlo. Neustrašnost je gotovo ena takšnih. 

Na IMDB-ju ste zavedeni kot igralka, kaskaderka in producentka. Vas zanima še katera od plati filmskega ustvarjanja?

»Že od majhnega sem vpletena v film. Pred kamero, za kamero, igra … V srednji šoli sem imela sanje, da bom šla študirati na newyorško filmsko univerzo – smer igra, pozneje je moje zanimanje 'šlo za kamero' in predvsem v adrenalin J očitno je življenje imelo drugačne plane z mano ves ta čas pa je kaskaderstvo bila stalnica v mojem življenju.«

Kot kaskaderki vam dela ne primanjkuje, če sodimo po IMDB-ju. Kako ste občutili pandemijo novega koronavirusa?

»Pandemija se je definitivno poznala. Med snemanjem filma Expend4bles smo se sicer morali vsak dan dvakrat testirati, a je bil projekt že potrjen, filmska produkcija pa je te koronske čase kar malo ignorirala. Vendar pa smo morali ta projekt speljati, korona gor ali dol. Maskam in testom navkljub smo vseeno delali.«

Zadnja večja vrzel v vaši kaskaderski karieri, če jih sploh lahko rečemo vrzel, je bila med letoma 2013 in 2017. Je bil kakšen poseben razlog za to?

»Imam dva manjša otroka – rodila sem konec leta 2011 in začetek 2015. V treh letih sem torej dvakrat rodila, neko obdobje pa sem bila precej sama, ker je mož še bil profesionalni smučar. Ko je zaključil kariero in sta otroka malo zrasla, sem lahko bila malo več odsotna.

Tudi sama sem se odločila, da vzamem projekt na leto, mogoče dva, če je drugi lažji. Ker so fantje (družina) moja prioriteta.«

Je mogoče govoriti o tem, kaj mora »imeti« kaskader, da je lahko uspešen pri svojem delu. Mora biti tudi malo (ali veliko) igralca?

»Definitivno mora biti brez strahu in biti ljubitelj adrenalina. Seveda pa je odvisno, za kakšnega kaskaderja gre. Če gre za kaskaderja dvojnika, se moraš naučiti tudi kretenj igralca; če pa 'zgolj' voziš motor ali pa avto, oziroma si le eden od ljudi, ki se pretepajo, gre tudi brez igralskega znanja.«

Kateri segment kaskaderstva vam najbolj leži? Kaj pa poškodbe?

»Večinoma delam padce/skoke, vožnja avtomobilov, padce z motorjev, bark, na tla z višine. Mene je oče dal za vse. Nisem ravno izbirala. Na začetku sem bila najmanj v pretepih, sedaj pa je vedno več rokovanja z orožjem in še in še. Vse, kar spada pod akcijo.

Večjih poškodb nisem imela, le pri enem projektu, kjer sem morala pasti z motorja, pa se je pri vozniku (kaskaderju) obrnilo v napačno stran in sem sama 'nasrkala', ampak nič hujšega, končalo se je z mesecem dni fizioterapij in težjega vstajanja, ha ha. Ni bila pa moja krivda.«

Če vas spomnim na film Bilo je nekoč v Ameriki ter izkušnjo lika Brada Pitta, kaskaderja, z Brucom Leejem. Ste sami kdaj izkusili kaj takega? Ne pretep, temveč igralce, ki grdo delajo s kaskaderji? Imate morda kaskaderji kakšno črno listo s takšnimi imeni? 

»Tako bi rekla: odvisno je človeka. Sama imam izkušnje z ženskami. Nekatere igralke so odprte, te sprašujejo in se učijo, nekatere pa ignorirajo dejstvo, da si ti tam za njih, da jih čuvaš in naučiš. Skratka, imaš tako ene in druge, a o imenih ne bi.«

Kako ste se znašli v producentskih vodah?

»Sodelovala sem z očetom in bratom pri bratovih projektih, ampak mislim, da sem se kar znašla, saj sem organizatorski tip človeka. Kar se tiče filma, se dobro odrežem, kamorkoli me 'postavijo'.«

Ste tudi igralka, tako v domači kot tuji produkciji. Lahko poveste kaj več o tem?

»Kaskaderstvo me je sčasoma samo od sebe pripeljalo do teh izkušenj, seveda pa sem se želela tudi sama preizkusiti kot filmska igralka, a sem z leti ugotovila, da mi kaskaderstvo daje več adrenalina in nudi večje izzive kot pa igralstvo. Če pa je to neka vloga, ki je povedana z igro in kaskaderstvom, je pa to še toliko bolj zanimivo.«

Kaskader Rok Cvetkov je vaš oče. Bi želeli, da bi vaša otroka šla po vaših stopinjah ali bi jima to odsvetovali?

»Oba sta 'adrenalinca', kar sta dobila od vseh nas. Želela bi si le, da počneta, kar jima je všeč. Mlajši je sicer pred leti govoril, da bo kaskader, a tega zdaj več ne govori, ima že druge vizije.«

Pri katerih letih se običajno upokojujejo kaskaderji? Morda že razmišljate, koliko let kaskaderstva je še pred vami?

»Odvisno kaj delaš. Kasneje iz kaskaderstva preskočiš lahko v koordinatorja oziroma režiserja posebnih effektov. Ko si s starejši in temu primerno izkušen, se 'vržeš v te vode' in začneš delati z drugimi.

Sama pa o tem ne razmišljam. Kaskaderstvo je moj hobi in ena stvar, ki jo počnem že od malih nog z veseljem in ga ne gledam kot vir zaslužka, saj delam tudi druge stvari – imam svoje podjetje, ki ni povezano s filmom – in ker imam družino, zaradi česar ne morem biti vedno na poti, ne razmišljam, kdaj bom končala in kdaj ne bom mogla več, ampak se v bistvu veselim novih projektov, ker sta otroka že toliko zrasla, da bi se jih lahko lotevala še več, čeprav sem že starejša.«

Lahko razkrijete, na katerih projektih trenutno delate? IMDB napoveduje Expendables, v katerem ste kaskaderka za Megan Fox?

»22. ali 23. septembra bi moral priti ven Expendables. Mislim, da je to film, ki smo ga najdlje čakali, in sicer na račun montaže in korone. Sem tudi v pogovorih za serijo ameriške produkcije, ampak o tem še ne bi govorila.«

Kako se sicer v zadnjih letih piše kaskaderstvu? Ali vam CGI in zelena ozadja predstavljajo grožnjo?

»Filmska industrija se je precej spremenila. Se mi zdi, da se kar poslužujejo tega. Vprašanje, kaj bo čez 20 let. Morda je to poklicna deformacija, ampak teh filmov ne morem več gledati, ker mi je vse tako smešno, tako računalniško, da si včasih rečem: 'Pa dej no, kje so kakšni normalni filmi?!'.

Mislim pa, da kaskaderstvo zaradi tega ne bo izumrlo. Tveganje, da se zvezda filma poškoduje, zaradi česar bi cel projekt šel v 'maloro', je preveliko. Vprašanje pa je, za kakšne podvige jih bodo potrebovali.

Definitivno pa vedno rada pogledam filme s Tomom Cruisom, saj večino stvari rad naredi sam, denimo njegov nedavni skok z motorjem.

Poznamo različne segmente kaskaderstva, ki so vsi povezani z adrenalinom, od avtov, do skokov … Številni ljudje si sploh ne predstavljajo, kje vse mora biti prisoten kaskader.«

Kakšen je slovenski kaskaderski podmladek?

»O slovenskem kaskaderskem podmladku nimam informacij. Mi imamo svojo ekipo predvsem na Balkanu, velikokrat sodelujejo z nami naši Dunking Devils, zdaj pa smo spet tam: lahko imaš profesionalne voznike rallyja, imaš različne segmente, ki jih lahko pritegneš k projektu. A da bi imeli pravega kaskaderja … Najbrž se bo moral roditi očetu kaskaderju ali mami kaskaderki, ha ha.«

Kdo so poleg očeta vaši kaskaderski vzorniki?

»Ne bi rekla, da je bil oče moj vzornik, ker je moški, zato se nisem mogla primerjati z njim. Vzornic kot takih nisem imela, sem pa kot mala rada gledala filme, kot so Hitri in drzni, in si želela, da bi počela kaj takega. Prav tako se mi zdi, da če gor rasteš s tem, ti je to nekaj povsem običajnega.«

Imajo podvigi, kakršnih se lotevajo Jackassovci, kaj s kaskaderstvom?

»Nikoli jih nisem spremljala. To mi nikoli ni bilo nekaj, da bi rekala 'vau'.«

Na blogu ste leta 2020 zapisali, da se naslednjič beremo leta 2021. Ste pisanje opustili?

»Pojma nimam. Sicer zelo rada pišem, a mislim, da je to obdobje mimo, ker imam drugih izzivov toliko, da ni več časa. Pa tudi minljivo je in vesela sem, da so obdobja življenja različna. Če ne, mi je hitro dolgčas. Ga pa seveda nočem izklopiti, da bom imela spomin, da sem to počela.

Imela sem tudi idejo, da bi napisala knjigo, scenarij, a ima življenje zame premalo ur, glede na to, kaj vse bi rada naredila. Ko pa si malo starejši, pa si rečeš, malo se umiri. Tudi mama mi je vedno govorila, kam se mi mudi, meni pa se je vedno zdelo, da mi bo vse pobegnilo, če ne bom počela sto stvari. No, še vedno počnem sto stvari, ampak mislim, da je pisanje bloga najbrž že v penziji.«

Starejše novice