Vrtimo se s hitrostjo 1150 kilometrov na uro in pričakujemo najhitrejši zahod Sonca, zimski solsticij in božič.
Italijanski matematik, fizik in astronom Galileo Galilei je leta 1633 izrekel znamenit stavek »E pur si muove« (In vendar se vrti).
»To vrtenje Zemlje okrog Sonca in vrtenje okrog svoje osi se vidi tudi iz vseh treh sončnih ur, ki so postavljene v Krčevini pri Vurbergu,« pravi Albin Gradišnik iz tamkajšnje amaterske vremenske postaje.
Najhitrejši zahod Sonca v letu 2025
Kot pojasnjuje, lahko na sončni uri vidimo, da se bliža najhitrejši zahod Sonca v letu 2025, ki ga bomo letos dočakali v sredo, 10. decembra. To je 11 dni pred zimskim solsticijem.
Na ta dan bo Sonce zašlo dve minuti prej kot ob zimskem solsticiju, ki je sicer poznan po najkrajšem dnevu v letu.
V Murski Soboti bo Sonce 10. decembra zašlo ob 16.08, na Ptuju 16.10, v Mariboru 16.11, v Ljubljani pa ob 16.17.
Kljub temu bo ta dan dolg osem ur in 39 minut, kar je pet minut več kot na dan zimskega solsticija.
Zimski solsticij prinaša najkrajši dan v letu 2025
Zimski solsticij, 21. decembra ob 16.03, prinaša najkrajši dan in najdaljšo noč v letu.
Sončni vzhod bo na Ptuju ob 7.38, zahod pa ob 16.12, kar pomeni, da bo dan dolg le osem ur in 34 minut.
Podobno bo tudi drugod po Sloveniji. Takrat bo Sonce doseglo svoj najnižji višinski kot na nebu, zgolj 20 stopinj nad obzorjem ob prehodu čez poldnevnik opazovalca. Solsticij je že od davnih časov veljal za pomemben mejnik v letu, saj označuje začetek daljšanja dneva.
Božič: Praznik svetlobe in novega začetka
Božič, 25. decembra, bo prinesel minuto daljši dan kot ob solsticiju. Takrat bo dan dolg osem ur in 35 minut.
Kot pojasnjuje Gradišnik, ta praznik, ki ga danes praznujemo kot rojstvo Jezusa Kristusa, ima svoje korenine v poganskih obredih ob zimskem solsticiju. Ti so simbolizirali zmago svetlobe nad temo, kar je v krščanski tradiciji dobilo nov pomen.
Novo leto in različna štetja let ter najpoznejši vzhod Sonca v letu 2026
Novo leto po gregorijanskem koledarju se začne 1. januarja 2026, ko bo Sonce vzšlo najpozneje v celem letu 2026.
V Murski Soboti bo vzšlo ob 7.38, na Ptuju ob 7.40, v Mariboru ob 7.41, v Ljubljani pa ob 7.47, kar je dve minute pozneje kot ob zimskem solsticiju.
Kljub temu bo ta dan dolg osem ur in 39 minut, kar je pet minut več kot na dan zimskega solsticija.
Poleg našega koledarja svet pozna tudi druge sisteme štetja let. Na primer, leto 2026 je po judovskem koledarju leto 5786, po islamskem pa leto 1447. Te razlike odražajo bogato zgodovino in kulturno raznolikost merjenja časa.
Naši kraji se skupaj z Zemljo vrtijo okrog svoje osi s 1150 kilometrov na uro
Pa se na koncu ponovno vrnimo na Galilejev stavek »in vendar se vrti«. Iz sončne ure se vidi tudi vrtenje Zemlje okrog svoje osi.
To vidimo iz urnih črt na sončni uri (to so ravne debele črne črte na zgornji sliki), ki kažejo urni kot, ki ustreza položaju Sonca okoli njegovega navideznega dnevnega obrata. Te črte kažejo, da se Zemlja vrti okrog svoje osi s kotno hitrostjo 15 stopinj na uro ali s hitrostjo 1150 kilometrov na uro.
To je manj kot kraji na ekvatorju Zemlje, kjer je vrtilna hitrost kar 1675 kilometrov na uro.
