Na inštitutu posebej poudarjajo, da otroci nikoli ne smejo pobirati azbestnih odpadkov, saj so azbestna vlakna rakotvorna, največjo nevarnost pa predstavlja njihovo vdihavanje. Tudi kratkotrajna izpostavljenost lahko resno ogrozi zdravje.
V naravi lahko najdemo neustrezno odvržene različne azbestne odpadke
V Sloveniji iz delovnega in življenjskega okolja še nismo odstrnili vseh izdelkov iz azbesta, zato azbestne odpadke ob pomladanskih čistilnih akcijah pogosto najdemo neustrezno odložene oziroma odvržene v naravi.
Tako lahko v naravi najdemo odslužene strešne kritine, gradbene odpadke z azbestnimi tesnilnimi masami, smolami, lepili, azbestne opeke, azbestne betone, ostanke azbestno cementnih vodovodnih in kanalizacijskih cevi, talne obloge z azbestno izolacijo, plošče vinaz, različne izolacijske materiale, tesnila, paste, kite, fasadne plošče in stropne azbestne obloge.
»Na divjih odlagališčih se najpogosteje komunalni odpadki mešajo z azbestnimi, zato je treba najprej odstraniti azbestne, šele potem ostale odpadke,« opozarjajo na Inštitutu za javno zdravje.
Če naletite na azbestne odpadke, jih ne odstranjujte sami!
»Če med čistilno akcijo naletite na azbestne odpadke, jih nikakor ne odstranjujte sami, temveč o tem obvestite organizatorja čistilne akcije in odstr anjevanje prepustite osebam, ki so za to usposobljene in opremljene,« poudarjajo.
Azbestni odpadki so namreč nevarni odpadki, zato je z njimi treba ravnati previdno.
Uporaba osebne varovalne opreme je ključna – ne le zaradi lastne varnosti, temveč tudi zato, da preprečimo prenašanje azbestnih vlaken na oblačilih, koži, laseh in obrazu, kar lahko resno ogrozi druge, zlasti otroke.
Za zaščito zdravja je obvezna uporaba primerne opreme: zaščitne delovne obleke s kapuco za enkratno uporabo, gumijastih delovnih rokavic in škornjev brez vezalk, obrazne polmaske s filtrom P2 ali P3 za varovanje dihal. Če delo poteka na višini, sta nujni tudi čelada in varovalni pas ali vrv.
Nevarno je vsako azbestno vlakno
Azbestna vlakna so rakotvorna, predvsem njihovo vdihavanje predstavlja veliko nevarnost za zdravje. Azbestno-cementne odpadke je zato treba predhodno navlažiti z vodo, da se prepreči prašenje, pri tem pa ne uporabljajte visokotlačnega curka vode, saj ta še dodatno razprši azbestna vlakna v zrak. Z odpadki je treba ravnati previdno, da se ne drobijo, lomijo in luščijo.
Manjših delcev in drobirja nikoli ne pometajte, ker s tem dvigujete nevaren prah.
Odpadke previdno polagajte – nikakor ne mečite – v posebne predpisane vreče ali jih dvoslojno ovijte v folijo, kot je polietilenska, debeline najmanj 0,6 mm. Vreče morate neprepustno zapreti ali zalepiti in jih jasno označiti z napisom »AZBESTNI ODPADKI«.
Pri odstranjevanju azbestno-cementnih plošč jih previdno zlagajte na lesene palete, da omogočite varen in učinkovit strojni odvoz. Zaradi njihove teže naj s ploščami vedno ravnata dve osebi.
Embalirane odpadke med prevozom zaščitite tako, da se ne drobijo in ne raztrosijo. Odložiti jih je treba izključno na pooblaščeno odlagališče, ki ima ustrezno urejena polja za azbestne odpadke.
Med delom ne kadite, ne jejte in ne pijte, še pozivajo na Inštitutu za javno zdravje. Ko zaključite z delom, je izjemno pomembno, da osebno varovalno opremo snemate pravilno in previdno, da se sprosti čim manj azbestnih vlaken. Masko za zaščito dihal odstranite kot zadnjo.
Nacionalni inštitut za javno zdravje poziva vse, ki bi v naravi odkrili odložene azbestne plošče ali z njimi nasute poti, kolovoze, da o tem obvestijo Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.