Agencija za varnost prometa je objavila uradne podatke o stanju prometne varnosti za leto 2023.
V letu 2023 več prometnih nesreč kot v letu 2022
Policisti so na slovenskih cestah v letu 2023 obravnavali 19.780 evidentiranih prometnih nesreč oziroma šest odstotkov več kot v letu 2022, za pol odstotka se je povečalo število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo.
V letu 2023 je na slovenskih cestah umrlo 82 udeležencev cestnega prometa oziroma trije manj kot v letu 2022 (zmanjšanje za štiri odstotke).
Število umrlih v prometnih nesrečah v letu 2023 je drugo najnižje, odkar beležijo uradno statistiko prometnih nesreč. Število hudo telesno poškodovanih se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za štiri odstotke – hudo telesno poškodovanih je bilo 829 oseb.
Pri lažje telesno poškodovanih beležimo zmanjšanje za en odstotek v primerjavi z letom 2022 – lažje telesno poškodovanih je bilo 6391 oseb.
Umrlo kar 28 voznikov osebnih avtomobilov
V Sloveniji v letu 2024 že drugo leto zapored beležimo zmanjšanje števila umrlih voznikov enoslednih motornih vozil.
Zmanjšanje je tudi pri voznikih e-skirojev, saj v letu 2023 ni bilo smrtnih žrtev, v letu 2022 pa sta umrli dve osebi.
Zmanjšanje števila umrlih je tudi pri pešcih in kolesarjih, povečanje pa pri voznikih osebnih avtomobilov in potnikih.
V letu 2023 je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 28.
Največje zmanjšanje števila umrlih je bilo pri kolesarjih, kjer se je število zmanjšalo za 36 odstotkov v primerjavi z letom 2022.
Hudo telesno poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov se je povečalo
V preteklih treh letih je bilo največ hudo telesno poškodovanih udeležencev med kolesarji. V letu 2023 se je hudo telesno poškodovalo 236 kolesarjev oziroma za en odstotek manj kot v letu 2022.
Število hudo telesno poškodovanih voznikov enoslednih motornih vozil je ostalo enako kot v letu 2022, zmanjšalo pa se je tudi število hudo telesno poškodovanih potnikov.
Število hudo telesno poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov pa se je povečalo za šest odstotkov na 143.
Največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah starih nad 64 let
V letu 2023 je bilo največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v starostni skupini nad 64. letom starosti, kar 31. Sledijo starostna skupina od 45. do 45. leta ter starostna skupina od 55. do 64. leta.
V letu 2023 je v prometnih nesrečah umrlo šest mladoletnih osem - štirje otroci in dva mladostnika. Delež umrlih najstarejših udeležencev je v lanskemu letu znašal 38 odstotkov, kar je največ do sedaj.
Pri najstarejših udeležencih je bilo tudi največ hudo telesno poškodovanih - 198 udeležencev.
Kdo najpogosteje povzroči prometno nesrečo?
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč s smrtjo udeleženca v zadnjih petih letih so vozniki osebnih avtomobilov.
V letu 2023 je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki osebnih avtomobilov, umrlo 46 udeležencev, oziroma 57 odstotkov vseh umrlih.
Po deležu umrlih v letu 2023 sledijo vozniki enoslednih motornih vozil, ki so bili v letu 2023 odgovorni za smet devetih udeležencev.
Vozniki pod vplivom alkohola odgovorni za 1507 prometnih nesreč
Povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so bili v letu 2023 odgovorni za 1507 prometnih nesreč, kar je manj kot v letu 2022 (1590).
Zmanjšalo se je tudi število prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, in sicer za pet odstotkov.
V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, je umrlo 21 udeležencev, oziroma kar 24 odstotkov več kot v letu 2022.
V primerjavi z letom 2019 je zaznano izboljšanje stanja tako pri številu prometnih nesreč s povzročitelji pod vplivom alkohola kot tudi pri posledicah.
Policisti so v letu 2023 odredili 466.544 alkotestov, od tega je bilo 11.577 pozitivnih, 454.591 negativnih in 268 odklonjenih.
V Podravju 0,42 do 0,46 umrlih na 10.000 prebivalcev
V primerjavi smrtnih žrtev po regijah najbolj negativno izstopata pomurska in gorenjska statistična regija, ki imata statistično 0,53 oziroma 0,52 umrlega na 10.000 prebivalcev. V pomurski statistični regiji je v letu 2023 umrlo šest udeležencev v prometu, v gorenjski pa 11.
Negativno izstopajo tudi podravska, koroška in goriška statistična regija, ki imajo statistično od 0,42 do 0,46 umrlega na 10.000 prebivalcev.
Najbolj pozitivno izstopata osrednjeslovenska statistična regija in regija jugovzhodne Slovenije, ki izkazujeta v 2023 najnižje število umrlih na 10.000 prebivalcev.
Absolutno najnižje število umrlih je v primorsko-notranjski in zasavski statistični regiji s po dvema umrlima udeležencema.
Kaj je najpogostejši vzrok za nastanek nesreče?
Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč tudi v letu 2023 ostaja nepravilen premik z vozilom. Zaradi tega vzroka je zabeleženih 5247 prometnih nesreč oziroma 27 odstotkov nesreč.
Drugi najpogostejši vzrok je neprilagojena hitrost - 3744 prometnih nesreč ter nepravilna stran oziroma smer vožnje - 3029 prometnih nesreč.
Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom so:
- neprilagojena hitrost – 28 prometnih nesreč s smrtnim izidom (32 umrlih udeležencev),
- nepravilna stran oziroma smer vožnje – 20 prometnih nesreč s smrtnim izidom (22 umrlih udeležencev),
- neupoštevanje pravil o prednosti – 12 prometnih nesreč s smrtnim izidom (13 umrlih udeležencev).
Starejše novice
