Miša Pušenjak svetuje: Dolgotrajna suša utrudila tudi zemljo, tega nikakor ne smete pozabiti

Avgusta se delo na vrtu zanesljivo še ne konča. Res je, da je zdaj več dela s spravilom posevka, kakor s samimi setvami in sajenjem, pa vendarle je zdaj še čas za setev in sajenje nekaterih vrtnin za pozno jesen in zgodnjo pomlad.

Ponovno smo se pogovarjali z Mišo Pušenjak priznano kmetijsko svetovalko in specialistko za zelenjadarstvo, ki je razkrila nekaj nasvetov za avgustovska dela na vrtu.

»Sejemo še vedno letne sorte solat, čeprav se zdaj odločimo za tiste, ki bolje prenašajo hlad in delajo dobro v kratkem dnevu, to so zagotovo še vedno najbolj priljubljeni Ljubljanska ledenka in leda, a tudi Braziljanka, Bistra, nova slovenska sorta Belokriška, Canasta, sorta, ki je polži nimajo najrajši, Gentilina, pogumni in raziskovalni pa bodo posejali novo stebelno solato,« pravi.

Prav tako zdaj spet sejemo rukolo, špinačo, nizek stročji fižol, za zimo in pomlad, tudi blitvo, korenček in peteršilj.

Kako ravnati z motovilcem?

Skrajni časje tudi za setev podzemne kolerabe in črne redkve, pa tudi drugih redkev, katerih seme se pri nas lahko kupi. Ponovno pa sejemo tudi mesečno redkvico.

»Seveda je največ vprašanj glede setve motovilca, ki slabo kali. Motovilec je svetlokalilka, zato semena ne smemo pokrivati z zemljo, pokrijemo ga z agrokopreno, da ga ne pojedo ptice. Za setev zimskih sort solate pa je še veliko prezgodaj,« svetuje.

Nekaj posebnega je danes tudi setev čebule, predvsem sorte Majski srebrnjak za pridelek mlade čebule spomladi.

Zdaj posejana čebula ne bo cvetela

Mnogi imajo radi skoraj doraslo, a še vedno sočno belo čebulo, ki jo uživajo predvsem na prvih poletnih piknikih. Zelo jih jezi, da veliko čebule, sajene iz čebulčka v jeseni, prej zacveti: »Verjemite mi, zdaj posejana ne bo cvetela.«

Posejemo jo lahko nekje na gosto v vrstico in kasneje razsadimo, lahko pa jo posejemo nekoliko bolj na redko, a potem jo moramo zasenčiti, dokler s poletna vročina ne umiri in pustimo kar na stalnem mestu.

Vsekakor je setev primernejša, rastline pa bolj zdrave in lepše prezimijo, a pridelek je vsaj mesec dni kasnejši. Posejte pa jo čim prej, svetuje.

»Do konca meseca lahko še presajamo tudi sadike endivije in radiča, čim prej pa še sadike kitajskega kapusa, cvetače in brokolija. Prav tako lahko še mesec dni ali več sadimo tudi sadike nadzemne kolerabe. Za ohrovt in brstični ohrovt pa je žal že prepozno,« pravi.

Dolgotrajna suša »utrudila« tudi zemljo

Vsekakor ne smete pozabite vsaj gredice ali dveh posejati z rastlinami za zeleni podor, opozarja Pušenjak:

»Na vrtu so primernejše neprezimne, a letos bi jaz, predvsem zaradi res dolgotrajne in hude vročine, ki je 'utrudila' tudi zemljo, posejala tudi kakšno gredico s prezimnimi rastlinami, morda krmnih prezimnim grahom, grašico ali grahorjem, še v novembru pa je tudi možno posejati žita.«

Taka zimska odeja bo res godila utrujeni zemlji in tudi mikroorganizmom v njej. Ker letos rastline vseh hranil zaradi vročine, ponekod tudi pomanjkanja vode niso porabile, bodo te rastline ta hranila zadržala v koreninski zoni zemlje za naslednje vrtnine, predvsem pa ta hranila tudi vezala v svojo rastlinsko maso, tako pa preprečila izpiranje v podtalnico.

Pa še ena velikanska korist je od teh rastlin. Veliko jih jeseni cveti. Zato so to odlična jesenska paša za vse koristne žuželke, predvsem pa divje opraševalce: »Tudi letos so se izkazali, saj je bil maj za domačo čebelo prehladen, tudi v tej vročini pa so čmrlji, muhe trepetavke in čebele samotarke številnejši in bolj trpežni.«

V času suše in vročine koprive rastlinam bolj škodijo, kot koristijo

Kaj vse je potrebno postoriti na vrtu, da bomo imeli tudi jeseni kaj za obirati? Po vsakem dežju je potrebno gredice oziroma zemljo na njih prerahljati, rastline pa, dokler traja tala stresna situacija, krepiti z pripravki, ki jim zdaj rečemo biostimulansi.

To so v času suše in vročine predvsem izvlečki morskih alg. Med doma narejenimi pripravki pa je to čaj iz cvetov ognjiča ali pripravek iz regrata: »Ko pa taka situacija mine, so morda na prvem mestu pripravki, ki vsebujejo aminokisline ali rastlinske izvlečke. Doma pa lahko šele zdaj namakate koprive ali preslico.«

V času suše in vročine koprive rastlinam bolj škodijo, kakor koristijo. Takoj po dežju je smiselno vse vrtnine poškropiti tudi s pripravkom sode bikarbone ali bakrenimi listnimi gnojili.

»Še rmanov pripravek bi priporočala, rmana je letos na travnikih kljub suši dovolj. Seveda pa posejemo čim več rastlin, ki sem jih priporočala zgoraj,« svetuje.

Letos težav z vrtninami veliko

Sogovornico smo povprašali tudi o težavah v letošnji sezoni. Mnogi pravijo, da je letos slaba letina kumaric: »Letos je težav z vrtninami veliko. Prav tako jim je vroče, kakor nam, tudi če jih namakamo. Pa jih večina namaka premalo. Le da se mi lahko umaknemo pred vročim soncem, vrtnine pa ne.«

»Ja, bučevke, kumarice in bučke imajo veliko težav, če so bile sajene v maju. Zato sem svetovala, da se junija posadijo, posejejo še enkrat. Najprej je bilo prehladno, potem pa prevroče in malo ženskih cvetov, sušenje plodičev, tudi grenkoba plodov kumar so v takem vremenu stalnica. Kumare in bučke je smiselno vzgajati samo iz sadik, potem je težav manj,« dodaja.

Sadimo jih v dovolj ogreto zemljo, bodo pač kasnejše, če je maj še vedno mrzel. Prav tako premočno gnojenje z gnojem te težave še povečuje, čeprav številni menijo, da gnoja ni nikoli preveč ali pa o tem sploh ne razmišljajo.

»Pa je v takem vremenu lahko tudi preveč gnoja težava. Zdaj, ko se bo počasi verjetno le ohladilo, samo kdaj ne vemo, težava tudi z boleznimi, bučno plesnijo in pepelovko,« dodaja Pušenjak.

Težave ima tudi paradižnik, predvsem s pomanjkanjem kalcija, trohnenjem pri muhi plodu, pomanjkanja kalija pa je letos nekaj manj. Tudi visok fižol pozno začenja s cvetenjem, cvetovi pa odpadajo. A samo potrpežljivost je nujna, ko se bo dan ustrezno skrajšal, bo vse v redu. Večini pa nizek fižol res obilno rodi.

»Kapusnice so letos res utrujali škodljivci, a zdaj, jeseni se bo to počasi končalo. Če se vreme na enkrat iz zelo suhega ne bos premenilo v preveč mokro, lahko pričakujemo dober pridelek jeseni,« dodaja.

»Suša vzame četrtino pridelka, moča pa tri«

Suša je letos imela precej velik vpliv tudi na vrtnine. Pušenjak meni, da se pridelave vrtnin preprosto ne moremo več lotevati brez vode, torej brez namakanja.

»Zato na prvem mestu svetujem vsem, da pozimi razmislijo in si nekako uredijo čim enostavnejši način namakanja, predvsem pa tudi zbiranja vode. Potem bo tako poletje pravzaprav idealno,« svetuje.

Dodamo še senčenje, zaščito pred točo, in seveda, v vročem poletju delamo čim več iz sadik in direktne setve omejimo na minimum. Že babice so vedno rekle, da suša vzame četrtino pridelka, moča pa tri, opozarja Pušenjak.

Letošnje leto je poleg suše zaznamovala predvsem velika in dolgotrajna vročina. Kljub temu Pušenjak meni, da poletje ni najslabše v zadnjih letih.

»Vseeno raje podpišem tako vreme, kakor pa preveč moče.« Sezona pa seveda še ni končana, zato splošne ocene še ne more dati, pravi.

Prav tako je različno po Sloveniji, saj ponekod niso smeli zalivati tudi iz rek, potokov in drugih naravnih izvirov voda, tam pa je katastrofa velika.

Strokovnjakinja upa, da nas je letošnje leto končno prepričalo o tem, kako nujno je najti načine in čim več vode zbrati takrat, ko voda je, urediti tudi namakanje, si narediti na nek način tudi senčenje rastlinjakov in celo posevkov na prostem. Predvsem pa ves čas skrbeti za zemljo, za urejeno, ne pretirano gnojenje, za dovolj organske snovi v tleh in čim bolj pestro sestavo vrtnin in drugih rastlin na vrtu.