Država želi mladim in mladim družinam olajšati nakup prve nepremičnine. Predlog novega zakona prinaša državno poroštvo za del stanovanjskega kredita in subvencioniranje obrestnih mer.
Nakup prvega stanovanja za številne mlade v Sloveniji predstavlja vse večji finančni izziv.
Visoke cene nepremičnin, strogi pogoji kreditiranja in zahteve po lastnih prihrankih mnogim preprečujejo, da bi prišli do svojega prvega doma, čeprav imajo redno zaposlitev in dovolj visoke prihodke za odplačevanje mesečnih obrokov.
Na ministrstvu za finance so zato pripravili predlog zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema, ki je od četrtka, 12. novembra, v javni obravnavi.
Predlog združuje dva ukrepa: državno poroštvo za 20 odstotkov glavnice stanovanjskega kredita in subvencioniranje obrestne mere.
Država bi jamčila za 20 odstotkov kredita
Ena največjih ovir pri nakupu stanovanja je zagotavljanje lastnega deleža kupnine. Banke pri stanovanjskih kreditih upoštevajo vrednost nepremičnine, kreditno sposobnost posameznika in druga tveganja, zato številni kupci potrebujejo precejšnje prihranke.
Predlagani zakon predvideva, da bi država upravičenim posameznikom zagotovila poroštvo za 20 odstotkov glavnice stanovanjskega kredita.
Pri stanovanjskem kreditu v višini 150.000 evrov bi tako državno poroštvo znašalo 30.000 evrov.
Pri kreditu v višini 200.000 evrov bi poroštvo znašalo 40.000 evrov, pri kreditu v višini 250.000 evrov pa 50.000 evrov.
Pri tem je pomembno poudariti, da državno poroštvo ne pomeni, da država kupcu podari navedeni znesek.
Gre za jamstvo za del kredita, ki bi lahko olajšalo njegovo pridobitev tudi posameznikom brez zadostnega začetnega pologa.
Nižje obresti in manjši mesečni obroki
Drugi pomemben ukrep je subvencioniranje obrestne mere. Država bi upravičenim kreditojemalcem pomagala zmanjšati stroške financiranja, kar bi lahko pomenilo nižjo mesečno obremenitev.
Za ponazoritev: pri stanovanjskem kreditu v višini 200.000 evrov z odplačilno dobo 25 let bi mesečni obrok ob triodstotni letni obrestni meri znašal približno 948 evrov.
Ob dvoodstotni obrestni meri bi znašal približno 848 evrov. Razlika bi bila torej okoli 100 evrov mesečno oziroma približno 1200 evrov letno.
Gre za informativni izračun z enakomernimi mesečnimi anuitetami, brez dodatnih bančnih stroškov, ne pa za obljubljeno višino državne subvencije.
Kdo bi bil upravičen do pomoči?
Predlog zakona je namenjen predvsem mladim posameznikom in mladim družinam.
Med predvidenimi upravičenci so mladi do 35. leta starosti ter mlade družine in bodoči starši do 40. leta.
Ukrep je namenjen prvemu reševanju stanovanjskega vprašanja. To pomeni, da bi morala biti nepremičnina namenjena dejanskemu bivanju upravičenca, ne pa naložbenemu nakupu ali oddajanju.
Banke bodo še vedno preverjale kreditno sposobnost
Kljub predvidenemu državnemu poroštvu to ne pomeni, da bo lahko stanovanjski kredit dobil vsakdo.
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da predlagani ukrep ne spreminja bančnih standardov tveganja.
Banke bodo še naprej preverjale kreditno sposobnost posameznika in njegovo zmožnost rednega odplačevanja mesečnih obrokov.
Državno poroštvo je tako namenjeno predvsem tistim, ki imajo dovolj stabilne prihodke za odplačevanje kredita, vendar nimajo dovolj začetnih prihrankov.
Kdaj bi lahko spremembe začele veljati?
Predlog zakona je trenutno v javni obravnavi. Pripombe nanj je mogoče oddati do 27. novembra 2026, nato pa mora predlog skozi nadaljnji zakonodajni postopek.
Novi pogoji torej še ne veljajo.
Če bo zakon sprejet, bi lahko predstavljal pomembno pomoč mladim in mladim družinam, ki si želijo kupiti prvo stanovanje, vendar jim trenutno največjo oviro predstavljata zahtevani začetni polog in visoki stroški financiranja.
