Konec tega in v začetku prihodnjega tedna se obeta vdor hladnega zraka, ki lahko povzroči spomladansko pozebo v nasadih. Strokovnjaki svetujejo, kako lahko zaščitite svoje nasade.
Popoldne bo na Primorskem precej jasno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno, za danes napovedujejo vremenoslovci Agencije za okolje. Veter bo čez dan počasi slabel.
Najvišje dnevne temperature bodo od 13 do 18, na Goriškem in ob morju do 20 stopinj Celzija.
Jutri bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Ponekod bo še pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na severozahodu okoli 2, najvišje dnevne od 16 do 20 stopinj Celzija.
V petek bo večinoma sončno.
V soboto čez dan bo še prevladovalo sončno vreme. Proti večeru se bo oblačnost od severa povečala, začele se bodo pojavljati rahle padavine.
»V noči na ponedeljek nam grozi pozeba«
Vremenoslovci portala Neurje.si so že pred dnevi opozorili, da konec tedna pripravlja novo vremensko presenečenje.
Danes so sporočili, da se meteorološki modeli na žalost niso spremenili: »V noči na ponedeljek nam grozi pozeba.«
»V prihodnjih dneh bodo najvišje dnevne temperature bistveno višje, vendar naj vas to ne zavede preveč,« pravijo. Od sobote se bo namreč preko Rusije hitro spustil hladnejši zrak, ki bo poskrbel za slano v ponedeljek in torek.
Najnižje temperature bodo med -1 in -2 stopinj Celzija, v višjih legah na okoli 800 metrov nadmorske višine celo med -4 in -6 stopinj Celzija. Na višini 1500 metrov se bo živo srebro spustilo vse do -10,5 stopinj Celzija.
Kako se zaščititi pred izgubo pridelka?
Nasade je mogoče zaščiti, strokovnjaki svetujejo oroševanje, ogrevalne sisteme, vetrnice in dimljenje ter uporabo biostimulantov na podlagi aminokislin ali na podlagi alg.
Eden izmed najučinkovitejših načinov boja proti izgubi pridelka zaradi nizkih temperatur je oroševanje, ki pa ima tudi določene omejitve, je povedala profesorica na Biotehniški fakulteti Metka Hudina.
Za pravilno oroševanje je potrebna zadostna količina vode. Oroševanje je učinkovito le ob brezvetrju oz. le ob zelo šibkem vetru,« je opozorila. Dodala je, da v primeru nepravilnega oroševanja lahko škodo še povečamo.
Eden od možnih ukrepov proti pozebi so tudi ogrevalni sistemi, pri čemer morajo grelna telesa zaradi velikih toplotnih izgub oddajati bistveno več toplote, kot se jo dejansko izgubi iz sadovnjaka ponoči. »Zaradi teh izgub je ta način zaščite izjemno drag.
Uporabljamo lahko peči na različna goriva, kot so: olje, plin, briketi, drva itn.,« je zapisala profesorica. Dodala je, da se pogosto uporabljajo tudi parafinske sveče, ki pa so zelo drage in primerne le za kratkotrajne in zanesljive pozebe, njihov učinek pa je optimalen le ob brezvetrju.
Ob inverziji se mogoče pozebo preprečiti tudi z uporabo horizontalnih vetrnic, ki mešajo hladnejši zrak pri tleh s toplejšim zrakom višje, vendar so vetrnice, kot navaja Hudina, učinkovite le, ko hitrost vetra ne presega 2,5 metra na sekundo. Dimljenje sadovnjakov medtem ustvarja umetno meglo, ki zadržuje toploto v nasadu.
»Ta metoda je danes zastarela in za okolje škodljiva, saj so jo uporabljali predvsem za preprečevanje pozeb v dolinah v brezvetrju,« je zapisala v sporočilu za javnost.
Pozor na aminokisline
Med možnostmi pa sta tudi uporaba biostimulantov na podlagi aminokislin ali na podlagi alg.
Biostimulante na osnovi aminokislin strokovnjaki priporočajo, da se uporabijo vsaj dvakrat, z začetkom v fazi pojava prvih lističev preventivno, ne glede na mogočo pozebo.
»Ob napovedani pozebi uporabimo pripravke na osnovi aminokislin dva dneva pred napovedano pozebo. Zelo pomembno je, da uporabimo pripravke, ki vsebujejo velik delež prostih aminokislin, še zlasti glicina, prolina in hidroksiprolina,« je poudarila Hudina.
Uporabo biostimulantov na osnovi izvlečka morskih alg pa se priporoča kot preventivo (dvakrat na začetku brstenja) ali/in po škodi zaradi nizke temperature (dvakrat v razmiku 5-7 dni). Hudina svetuje, da se izbirajo pripravki, ki vsebujejo čim večji delež suhe snovi.
»Če nimamo zgrajenega oroševalnega sistema, ogrevalnih sistemov ali drugih načinov zaščite nasada pred nizkimi temperaturami, lahko uspešno zmanjšamo posledice nizkih temperatur z uporabo biostimulantov na podlagi aminokislin in alg,« je poudarila.
