Slika je simbolična.
Pediater Tadej Avčin iz Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je opozoril na možne avtoimunske zaplete, ki zaradi okužbe s koronavirusom pogosteje prizadenejo otroke.

Na pediatrični kliniki vedno pogosteje opažajo različne avtoimunske zaplete, ki si povezani z okužbo s koronavirusom in se pogosteje pojavljajo pri otrocih.

Kot je dejal Avčin, imunski sistem pri otrocih lažje obvlada akutno okužbo, a ima več zapletov pri prekomernih imunskih odzivih na virus. 

Opažajo dva zapleta

Ob tem na kliniki opažajo dve najpogostejši stanji, in sicer večorganski vnetni sindrom pri otrocih in vnetje drobnih žil po prebolelem covidu.

Prvega otroka z večorganskim vnetnim sindromom so diagnosticirali septembra lani, so se pa pogosteje začeli pojavljati po 31. oktobru.

Do konca decembra so imeli dvajset otrok s tovrstnim sindromom, od letošnjega leta pa še dodatno šest. 

Verjetnost manj kot enoodstotna

Simptomi so trdovratna visoka vročina, slabost, utrujenost, glavobol, bolečine v trebuhu, lahko tudi driska, bruhanje, prizadetost kože in sluznic.

Od tretjega do petega dne po začetku bolezni pride do prizadetosti srca, ker se krčljivost srčne mišice zmanjša, pri čemer je lahko ogroženo življenje.

Od bolnikov s tem sindromom so tri zdravili v intenzivni enoti, zdravljenje pa vključuje močna protivnetna zdravila, ki zaustavijo vnetje. 

»Lahko rečemo, da je delež otrok, ki dejansko dobi covid, in bo razvil ta sindrom, izrazito majhen. Manj kot eden otrok od 1000 okuženih bo dobil ta težji zaplet,« je poudaril Avčin. 

Zapleti se lahko pojavijo pri vseh otrocih

Pri vnetju drobnih žil pa imajo otroci po Avčinovih besedah težave z izpuščaji zlasti na prstih na nogah. Do umiritve vnetja pri omenjenih stanjih pride v sedmih do desetih dneh, mali bolniki pa povprečno ostanejo v bolnišnici štirinajst dni.

Pri vseh so vnetje umirili, končno oceno pa bodo lahko podali šele v šestih mesecih po začetku bolezni. Sicer pa se takšni avtoimunski zapleti lahko pojavijo pri vseh otrocih in ni skupine, ki bi bila bolj nagnjena k njim, je še opozoril.

Upad motivacije pri otrocih pričakovan

Mojca Juriševič iz Oddelka za temeljni pedagoški študij Pedagoške fakultete v Ljubljani je spregovorila še o problemu upada motivacije pri otrocih s poudarkom na šolanju od doma.

Po njenih besedah je to sicer pričakovan odziv glede na trajanje epidemije. 

»Razlike med učenci se povečujejo. Vprašanje je, kako dobro znajo nekateri načrtovati učenje, koliko uspejo narediti sami. V zadnje času slišimo, da učencem upada motivacija. Za kakovostno motiviranost je potreben občutek, da smo povezavi z učiteljem in sošolci. Da nismo sami,« je obrazložila in opozorila, da je največji demotivacijski dejavnik ravno pomanjkanje socialnih odnosov. 

Po njenih besedah bi bilo z vidika motivacije za šolsko učenje najbolj koristno, da bi se vsi učenci in dijaki nemudoma vrnili v šolo, a tega trenutni ukrepi še ne dopuščajo.

Kot je dejala, je pomembno, da učitelji in starši spremljajo učenje na domu in pri tem otrokom nudijo zaupanje in podporo, hkrati pa tudi jasno predstavijo svoje zahteve, ki jih imajo do njihovega šolskega dela. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice