Pomlad prav zares prihaja: Zacvetele velikonočnice, v prihodnjih tednih bo v vijoličnih odtenkih več sto cvetov

| v Slovenija

V Boletini pri Ponikvi so v teh dneh zacvetele velikonočnice.

V prihodnjih treh tednih bo na rastišču te zaščitene in ogrožene rastline na skoraj dva hektarja velikem travniku v vijoličnih odtenkih cvetelo več sto cvetov, je zapisano na spletnih straneh Turistično-informativnega centra Šentjur. Obiskovalcem so na voljo vodeni ogledi.

Polnaravni suhi travnik v Boletini nudi dobre pogoje za rast velikega kosmatinca, kot se še imenuje velikonočnica. Na njem tako spomladi vzcveti več sto vijoličnih cvetov te rastline. Predlani so jih našteli rekordnih 1400.

Rastišče velikonočnice ureja Turistično-olepševalno društvo Ponikva, ki skrbi za zaščito rastlin, postavlja ograde in označuje poti za obiskovalce. Postavili so informacijsko hišico, kjer ob koncih tedna nudijo voden ogled rastišča in informacije o kraju. 

Obiskovalce pozivajo k odgovornemu in okolju prijaznemu obisku, predvsem da ostanejo znotraj označenih poti in pustijo velikonočnice rasti v njihovem naravnem okolju.

Velikonočnica je v Sloveniji zavarovana in uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst

V društvu opozarjajo, da je trganje cvetov velikonočnice ali celo njeno izkopavanje kaznivo dejanje. Občina Šentjur je pred leit z odlokom zaščitila rastišče v Boletini, ki so ga uredili v okviru projekta Life.

Velikonočnica, ki v Sloveniji cveti tudi na območju Boča pri Rogaški Slatini, je stepska rastlina. Najboljši pogoji za njeno rast so sončna, kamnita in suha travišča, apnenčasta ali prodnata tla ter svetli gozdovi. Sodi v rod kosmatincev. Rastlina je poraščena z nežnimi svilnatimi dlačicami. 

Cveti zgodaj spomladi, v polnem razcvetu pa je običajno v času velike noči. Po tej lastnosti je tudi dobila ime.

Cvet velikonočnice je sestavljen iz šestih vijoličnih cvetnih listov. Zeleni listi, ki so dva- do trikrat pernato deljeni, se razvijejo po cvetenju. Plod je orešek z dolgim in kosmatim vratom. Velikonočnico oprašujejo čebele in čmrlji. Semena začnejo brsteti poleti in do konca poletja se že oblikujejo popki s cvetnimi listi. Dlakav ovoj ga ščiti pred zimo, kar omogoča cvetenje velikonočnice v zgodnjih pomladnih dneh.

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Scena

Slovenija

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura